[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Sama sicer nisem učiteljica, se pa spomnim, da ko sem še hodila v šolo, da so nas učiteljice učile še z zelo veliki trebuhom, torej visoko noseče. Koliko, pa ne vem. In ni mi jasno tudo to, zakaj bi ve šle prej v porodniško(razen, če učiš telesno vzgojo).

marsikatera učiteljica dela do nastopa porodniške.Ker moramo priznati ,da nekega fizičnega dela učiteljica nima(psihično že ,samo to ima pa še marsikatera druga),samo zaradi prehladov in viroz  otrok pa tud dvomim da te bo dal kdo prej na bolniško če boš sama zdrava.Ker drugače je zdaj z bolniškami ,kot pa včasih ,k oje šla vsaka takoj na bolniško čim je zvedela da je noseča.Komisija komplicira saj ne ginekolog.
Jaz sem tud v prvi nosečnosti šla takoj na bolniško ,pa je bila nosečnost od samega začetka super.Zdaj pa sem delala do 3 tednov nazaj ,ko so mi v porodnišnici odobrili bolniški stalež do začetka porodniške.Pa sem zdaj že skoraj 2 tedna na porodniški.
Tako  pač je.


_____________________________

Fizičnih naporov ni, so pa psihični precej povečani. Pa še nekaj je, sploh v 1.triadi. Otroci norijo po hodnikih, kaj če se kakšen zaleti vate. Pa poslušat vpitje cel dopoldan tud ni najbolj prijetno. Tko da tiste, ki niste učiteljice, ne veste, kaj to pomeni. Jaz bi lažje zdaj zdržala 8 ur v pisarni kot 5 ur v razredu. Se pa trudim bit dobre volje in nasmejana celoten pouk.
Pa da ne bo pomote, zelo rada sem učiteljica, moram pa priznat, da mi je sedaj zelo težko.

Če bi bila noseča in bi poučevala tudi športno vzgojo, potem bi izprosila bolniško. Drugače pa ne vem. Kaj pa recimo norice, viroze... ? Pač nisem še razmišljala o tem, poznam pa kar nekaj učiteljic, ki so poučevale do zadnjega dne (kako že, en mesec pred porodom ).

_____________________________

-----------------------------------------------------------------
Otroci so vredni najboljšega, ker so otroci in iz nobenega drugega razloga. Svoje dostojanstvo in svojo vrednost imajo preprosto zato, ker so.

Nekatere stojijo tudi po več ur v razredu. O psihičnih naporih sploh ne bom zgubljala besed, sploh kakšni s hormoni prenasičeni srednješolci.... Po moje je odvisno, kako se katera počuti.

Pa nisem v tem poklicu, da ne boste mislile.


_____________________________

LANI: - 18 KG

LETOS: ????

Jaz delam v šoli, ampak sem na bolniški ker sem imela komplikacije. Januarja grem nazaj na delo-kar mi je všeč.   Mi je tudi G rekla da iz stališča komisije....je delo učiteljice za njih sprejemljivo, ker ni fizično. Prehladi, viroze...lahko jih kjerkoli dobiš-njene besede. Če delaš v vrtcu imaš več šans, ker dviguješ otroke. Probala bom delati do porodniške. Bomo videli kako bo šlo.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Glede komisij pa...letos je porast , posledično bolnišk in veliko jih zavrnejo..zato imajo prednost seveda tiste, ki fizično delajo.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Ampak meni pa se Taula to ne zdi prav. Ker ne vem, če se še kje toliko preživciraš kot v šoli. Jaz bi rada delala čimdlje, vendar ti povem iz izkušenj, da imam sedaj nizek prag potrpežljivosti. Se trudim, zelo, ampak ko pridem domov, sem tako zmozgana, da lahko sam še ležim. Kot da bi fizično delala 8 ur. Vem, kako se počutiš po fizičnem delu, sploh če si malce prehlajen.

To morda ne greš ti. Sicer pa je čist odvisno kje delaš. Je pa res, da jaz nobenega poklica ne jemljem lahko.
Vsak poklic je za nosečnico težak. In ne moreš mi reči, da 28 otrok, ki jih imam v razredu ne vpliva na moje živce. Dokler nisem zanosila, mi niso.

Delo za nosečnico v šoli ni lahko, pa prav gotovo obstaja še kup delovnih mest, ki so bolj naporna.

Jaz sem v prvo delala do konca, zdaj v drugo bom predvidoma tudi.
Je pa res, da vedno nanese tako, da zadnje mesece preživim pri delu v podaljšanem bivanju, ker je meni trenutno lažje, ker se ne obremenjujem še z ocenjevanjem. Delo je bolj sproščeno, gredo pa živci včasih na dvoje zaradi kakšnih drugih stvari kot v razredu.

Zaradi bolezni me trenutno ni strah - saj v končni fazi (če ne gre res za kako res hudo stvar) večinoma niso prav nevarne. Ja, otroci divjajo okrog - prvič sem se recimo malce bolj bala, da se kdo zaleti vame, zdaj me pa ni prav strah - se mi zdi da obstaja večja možnost, da na cesti kdo prileti z avtom vame kot na hodniku kak divjak.

Da hrup v šoli in moje razburjanje nad mulci otročku v trebuhu ne škodujeta sem pa ugotovila že lani - imam čisto OK prvega   otročka , pa se nič ne šparam, kadar sem jezna

Drugače pa - seveda sem bolj utrujena - to je nekako normalno za nosečnico. Pa vsak teden sem počasnejša in kako stvar težje naredim, pa kak dan bi kar kam 'ušla', ko imam mulcev poln kufer Ampak vseeno ne bi bila doma, razen če bi bilo nujno potrebno. Vseeno se vsak dan v šoli zgodi toliko zanimivih stvari, da mi to popestri dneve.

No, da povem še jaz svojo izkušnjo. Do 8. meseca sem delala v šoli (gimnazija) in to v telovadnici (prof. športne vzgoje). Prva dva meseca, ko mi je bilo ful slabo, sem zelo težko prenašala dijakinje, včasih so me tako spravile iz tira, da sem stekla ven iz telovadnice v kabinet in se zjokala. Bila sem ful utrujena, pa še hormoni so mi ful delovali. Dobro je to, da so bile potem poletne počitnice. Potem sem delala pa še dva meseca, do jesenskih počitnic, potem sem šla pa na bolniško. Se mi je pa nekajkrat zgodilo, da mi je žoga priletela par centimetrov mimo trebuha. Takrat sem se ful ustrašila.

Drugače sem pa večino časa preživela na nogah in posledica je bila boleči križ in otrdevanje trebuha. Na splošno sem se pa dobro počutila, je pa res, da sem se zelo čuvala na hodniku, da ne bi prišlo do kakega udarca v trebuh.

Evo, to so moje izkušnje, sedaj imam še 24 dni do PDPja.
Upam, da te otroci ne bodo preveč mučili.

Sem učiteljica v osnovni šoli in me je G hotela dat v bolniško že takoj na prvem pregledu, pa nisem imela nobenih komplikacij. Pa sem jo potem prepričala, da le ni tako hudo in ker so se po štirinajstih dneh začele poletne počitnice. Potem jeseni sem še nekaj delala, a me je spet vedno znova hotela dat takoj v bolniško. No, z novembrom sem res šla, januarja pa rodila. Mi je vedno govorila, da je bolje kakšno kilco "zdravo" dvignit (v mejah normale seveda) kot pa toliko stresa in psihičnega napora kot ga imaš v šoli. Je bilo pa to leta 2005 mogoče se je od takrat že kaj spremenilo.
Sem bila pa v drugi nosečnosti doma od prvega dne, ker je bil prvi porod prezgodnji (3 tedne) in ni bilo šans da delam.
Verjetno je malo tudi od G odvisno, kako gleda na stvari, kakšno stališče ima in kaj/kako napiše za komisijo.

sicer ne učim v OŠ ali SŠ, pa vseeno delam nekaj podobnega. prve mesece sem imela želodec non stop v grlu, ker sem zavohala vsakega študenta posebej. en je smrdel po pivu, drugi po klobasi, da o raznih parfumih in čikih ne govorim. pa non stop sem bila na WCju, med pavzo sem komaj uspela kaj v usta vtaknit (10 minut za odmor, da pospraviš, zakleneš in greš na WC, ter poglodaš žemljo ni ravno veliko) ... delo je pa tako, da veliko po razredu skačem in se stegujem za/pod kompjutre. pa sem preživela. v 30. tednu sem še vedno to počela s tem, da me je pa takrat trebuh že pošteno oviral. se šunjati med klopmi, pa sklanjati pod mize, da vidiš zakaj nekomu komp ne dela, pa razlagat ... v 31. tednu so me dali na bolniško, ker sem se začela odpirat. bi pa z veseljem delala do konca.

dokler je z N vse OK, tako delo ni nič posebej nevarno/naporno. vsak, ki dela z ljudmi je izpostavljen okužbam (trgovke, za šalterjem, šankom, v zdravstvu, ...). stresu pa se skoraj ne moremo izogniti v nobeni službi. je pa res, da je treba bit malo bolj pazljiv v času N. tudi jaz sem parkrat dobila v trebuh na hodniku.



_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Še moje izkušnje: v prvi nosečnosti sem delala do konca. V drugi sem delala do konca tretjega meseca, nato pa sem zbolela za virozo, pa še eno, pa še eno.... V postelji in na bolniški sem prebolela sedem viroz, ki so si sledile ena za drugo. Preležala sem dva meseca in pol.

Ko se je imuski sistem začel popravljati, je bil maternični vrat že nevarno zmehčan. Prva nosečnost se je končala mesec dni pred rokom. Po skoraj treh mesecih bolniške, sem skoraj prosila za vrnitev v službo, a mi je bilo odsvetovano. Kljub počitku in bolniški (brez letanja okrog) sem ponovno rodila pred rokom. Tokrat tri tedne.

Jaz bi rada delala, a mi ni bilo usojeno. Moje mnenje: če se dobro počutiš, delaj - čas hitreje mine. Vsako delo pa je v nosečnosti težje, kot če ženska ni noseča. To je treba vzeti v zakup.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Moram rečt, da se strinjam kar z večino mnenj, ki so bila tu napisana. Vsako delo je v nosečnosti nekoliko težje, ker divjajo hormoni, ker ti je na začetku lahko zelo slabo... Ampak tudi meni se ne zdi, da bi bilo delo učiteljice tako zelo naporno, da bi bilo treba prej na porodniško. Drugo je, če te pestijo kakšne težave, ampak to se spet nanaša na vsa delovna mesta. Sama sem recimo zdravnica - izpostavljena okužbam, čudnim idejam starejših, velikokrat senilnih pacientov, precejšnjim psihičnim naporom, pa bi z veseljem delala celo nosečnost, če ne bi imela toliko težav. Ker pa so za mano SS, krvavitve v tej nosečnosti, delo z kemoterapevtiki in grozne bolečine v križu, sem pač po sili razmer doma. Ampak verjemite, veliko raje bi bila v službi. Tega počivanja in dobrih nasvetov imaš hitro dovolj... Ja, pa doma tudi nisi brez psihičnih stresov, včasih je tudi fizičnega napora več (čeprav se mu sama izogibam!).

Tudi jaz delam v šoli (od maja do novembra sem bila sicer brez službe, prej pa sedaj pa v šoli), pa mi tudi na misel ne pride, da bi bila brez razloga na bolniški. Ogromno poklicov je težjih, z večjim rizikom kot delo v šoli. Moram rečt, da se mi v treh letih v šoli ni zgodilo, da bi se kdo zaletel v moj trebuh ... ne ko sem bila noseča, sedaj pa sploh ne. Seveda pa se je treba malo paziti
drugače pa imam težje delo kot učiteljice (spremljevalka gibalno ovirane učenke), veliko bolj fizično naporno, psihično je pa ravno tako naporno kot delo učiteljice, pa mislim, da to res ni razlog za bolniško. Razen seveda, če bi bile kakšne težave v
je pa od vsake  odvisno, kako se počuti in kaj bi bilo zanjo boljše ... tako da mislim, če se slabo počutiš v šoli, pojdi na bolniško.

Punce niste me razumele. Jaz ne pravim, da bi šla rada na bolniško, ker še vedno upam, da se bodo hormončki malo umirili, pa bom lažje prenašala. Hotela sem le povedat, da je vsako delo težko, ponekod so fizični napori, ponekod psihični. Jaz imam zelo dober kolektiv, pa upam, da bom lahko delala z njimi čimdlje, ker me razumejo in me tolerirajo . Ampak včasih ima kakšna učiteljica RP zelo težak razred in ji prav nič ne zamerim, če gre na bolniško. Če obstaja možnost in se ne počutiš dobro, je vseeno bolje, da greš na bolniško kot pa se matraš do ne vem kdaj. Jaz upam, da mi ne bo treba zaradi kakšnih zdravstvenih razlogov na bolniško, ker mi čas res hitreje mine, je pa res tudi, da domov prihajam zelo utrujena. Čakam na obdobje, ko bom polna energije spet.

To se pogosto dogaja, če je gneča na hodnikih in se fantje kaj prerivajo... mimogrede lahko nekdo prileti v učitelja/učiteljico. Poznam več primerov, ko se je to zgodilo.