[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Zoal moj polbratec ko je bil majhen se je zelo strašil in ga je od mojega očeta žena peljala k pediatra ta pa ga je poslal naprej na fizioterapijo. Tako da povej pediatru in reci če ti lahko kako pomaga

Ja, pri nas se je nazadnje na Jezerskem, ko ni hotel ne na sanke, ne peš, ne nazaj, ne naprej, pa sem rekla, prav potem pa z očijem greva. In sva šla naprej. Za nama pa vse tiho. Se čez nekaj časam obrnem in vidim tamalega (skoraj 3 leta) čisto plavega v obraz z odprtimi usti, ko ni mogel do sape. Sicer se je to že zgodilo, tako da se kaj preveč ne ustrašim, ker je še vedno potem prišel do sape. Je pa moja mami v takih situacijah čisto panična.

Včasih se res lahko zgodi, da otrok ne more do sape. Jaz sem nekaj časa delala v vrtcu in se je enemu fantku to dogajalo, potem je vedno padel v nezavest. Rekli so, da se to ne sme ponavljati, ker lahko na ta način pride do epilepsije. Ampak takih primerov je po moje zelo, zelo malo.

Ja, ni, primi jo in jo potolaži. Saj drugega itak ne moreš. Po moje se take stvari kar pogosto dogajajo. Vsaj pri moji sestri, ki ima tri otroke, so se tudi in ni bilo nikoli nič narobe.

Našemu se to zgodi, če pade v histerijo. Zajoka in potem nekaj časa nabira in nabira ter vmes nič ne diha, potem pa grozen vrišč :)-. Sem se že navadila, na začetku pa sem bila tudi jaz malo panična.

LP; bejba

Naša Sara isto. Včeraj zvečer se je iz ljubega miru začela dret, kot da bi jo iz kože dajal. Potem pa samo tišina. Halo, sem bila kr malo jezna, taka mala pa tak hidteričen jok. Potem jo pa mal ogovoriš se ti pa zasmeja...
pa-pa :rozica: