[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ja, če je do sedaj lepo spala, te pomoje sedaj ne izsiljuje. Mogoče pa jo zobki ali pa kaj druga muči. No, jaz je nebi mogla pustiti, da joka. Ima pa moja tudi v časih takšne finte, mi smo opazili, da takrat, ko je polna luna. Stari pa smo 9 mesecev. LP

Naš je star tri mesece in pol, pa mu je jasno, da ponoči mora spati. Ponoči tudi drugače delam z njim, kot čez dan - ko ga hranim sem zraven čisto tiho (beri spim), čez dan pa se pogovarjam z njim. Tudi če je ful pokakan, ga previjem brez besed; vse to delam pri minimalni svetlobi, da ga ne bi obšle kake čudne misli in bi mi začel žurat...
No, hvalila pa ga preveč ne bom, ker nikdar ne veš...

Sicer mam pa podobne izkušnje kot ti s prvima otrokoma, tak da zdaj uporabljam drugačne "prijeme". Oba smo namreč morali nosit in zibat, da sta zaspala. Pa to ne samo prvih par mesecv ampak tja do enega leta.:(

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

2 dni.

Mi imamo tudi način, da ko je 1x v posteljci je več ne dvigujemo oz. če je kriza (vendar ne gremo ven iz sobe). Če je pokakana jo previjem brez besed in z brez luči v kopalnici, prižgem pa luč na hodniku. V sobi nikoli ne prižgem luči ko 1x zaspi.

Ko je vztrajala na svojem (beri jokom ponoči sva sedela zraven nje, jo božala) sva jo pustila jokati dva dni in je bil mir. Včasih se je spomnila, da bi ona jedla ponoči in sem ji ponudila samo čaj in je odnehala s takimi forami. Mi nimamo nočnega hranjenja že od četrtega meseca. Takrat je zvečer začela dobivati riževe kosmiče v mleko.

Nikoli je pa ne dava v posteljo ponoči, ampak niti drugače noče zaspati pri nama.

Potrebna je le vztrajnost, potrpežljivost in vztrajnost. Sem ugotovila, da včasih sploh ni potrebno tako dosti, da uspe.

Bojana

Tudi mi ga zvečer ne dvignemo več iz posteljice. Dam mu dudo, mogoče malo vode po flaški in ga božam. Tud jaz ga ne bom nič hvalila, da me ne bo :hudicek: slišal :)

Lp

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Pri nas taki poizkusi trajajo 2-3 dni. Vsake tolk jo prime, pa potem po 2-3 dneh obupa... ampak zdaj že kakšne 3 mesece ni imela teh "experimentov" :)-

hoj lukrecija. pri nas je tamala skoraj od samega začetka lepo spala (seveda z nočnim dojenjem - ampak takoj nazaj v mižale). zdaj pa ga je začela neki svirat. pa ne ravno vsako noč tu in tam. to noč je npr. non stop neki jokcala in težila. ne vem, če je to ravno izsiljevanje, po mojem jo kaj matra. spodnji 2 enki ima že zunaj, ampak danes ponoči si je čisto pogrizla rokico:zmeden:. aja, jaz je tudi ne pustim jokat - predolgo. saj vidim, kdaj je jokanje bolj "zavijanje" in kdaj je pravi jok.

tiste, ki mislite, da vaši :duda: pri 3. mesecih že vedo kaj je dan in kaj je noč pa to: "ne hvalite dneva pred "večerjo":)-". jaz sem tudi tako mislila...

no, naša bo glih zdej 4 mesece...že od začetka prespi celo noč. Samo z enim dojenjem vmes spi od 10-12 ur...
Tako je sedaj...Kaj bo - bomo videli in se takrat spopadali s tem.
Midva lahko edino tako pripomoreva, da po 21-ti narediva noč. Stišava tv, ugasneva luči razen na hodniku, potiho govoriva...Ponoči isto...po prvem kosu spanja, jo samo dvignem iz posteljice, prenes k nama...joška pr minut in spi dalje...Jaz jo pol pr nama pustim...to drugo rundo. Pokakana ni bila že dolgo ponoči, drugače smo tudi to delali v tišini.

Pa zdi se mi v redu, da je otrok navajen nekega rituala...Pri nas je to : kopanje okrog 20, pa v pižamco. Potem joška...nato flaška (dodatek )...in nato spanje...zaspi okrog 22-tih ponavadi.

Moje stališče glede puščanja otroka da joka..pa poznate...o tem je že tekla debata...ja se ne strinjam z njim...vsaka pa seveda naredi tako kot misli in čuti da je prav...

Tako je sedaj...upam da se ne bo z meseci to spremenilo :) Ker pol bogi mi :)

Kadar je govora o nočnem spanju, vedno pogledam koliko so vaši malčki stari, saj je jasno, da otroci z izraščajočimi zobmi, otroci, ki so bolni, zelo aktivni, ki imajo hude sanje -ponoči slabše spijo. Našo Marijo že vsak premik predrami. Nimamo druge možnosti in trenutno vsi 4 spimo v eni sobi. CELO noč redko prespi , jokat sva jo pustila, ampak pri njej je to trajalo 2 uri in moji starši, ki spijo nad nama, so tudi bili čisto hin.
Lucija iam 3 leta, ona šprespi celo noč, se je pa redno zbujala lani, ko smo imeli pri hiši dojenčka.
Odločitev je tvoja. Sicer pa je tudi kakšna dobra knjiga na to temo.

Pri nas je stanje zelo podobno,kot pri Wahoo,nek tak ritem ima tamala že od začetka,pa ne zaradi nas,ampak ima to v genih:bravo:

Ker pri starejšem to ni nikoli delovalo in še sedaj ne,pa je star dve leti,pa ga še sračka ponoči,pa še spi pri nama:ups: v postelji.
Lara pa sama v svoji sobi:bravo:

Jaz pravim-geni,geni:zmeden::)-

Bskrle, to itak. Če je ta otrok star okrog 5 mesecev, potem je zrel za učenje samostojnega "zaspanja". Če vse drugo seveda štima.
Jaz nisem bila v sobi, ko se je dogajalo. Včasih sem prišla malo ga potolažit, ampak je bilo brez veze. Samo še bolj se je drl. Včasih sem pa kar šla malo pokregat, da je videl, da ni sam, da pa iz te moke ne bo kruha.

Tudi pri Vasji smo to izvajali praktično od začetka. Nikoli ni bilo problemov z zaspanjem, ko pa sem mu ponoči ukinila dojko, tudi s spanjem ne več.

Naj ti povem, kako znajo tamali izsiljevat: to soboto je mulc spal pri mojem bratu in njegovi punci. Posebej z njo se obožujeta. Enkrat je že spal tam, a sem ga jaz spravila spat, tokrat ga je K. sama porihtala.

In je čez eno uro klicala, da se mali dere ko žival (drugače se NIKOLI). OK, sva šla nazaj, je bil na kavču, cel vesel. Smo ga dali nazaj v posteljico, spet jok. Midva sva morala it, K. je pogumno izjavila, da saj bo.

Končalo se je tako, da je po bridkem kričanju spet stopila do njega - in se ji je mali smejal v obraz! Zato je šla ven in zaprla vrata - par minut, pa je bila tišina in je spal do pol devetih zjutraj.

Tako da je tudi ona, ki še nima svojih otrok, od blizu spoznala izsiljevanje, mali pa je dobil lekcijo, da tudi na obisku ni pardona, ko je treba spat.

ej Jančika, kako in kdaj si tamalmu ponoči ukinila joško? jaz zdaj o tem razmišljam, samo nisem čisto prepričana, da je pravi čas zaradi zobkov...ali pač:zmeden:

Nama je pediatrinja pri 4,5 mesecih rekla, da mali ne potrebuje več nočnega hranjenja. Do 4. meseca se je zbujal na tri ure, takrat pa se je začel na eno uro. Peklensko. Dopoldan ni pa nič jedel (tudi 9 ur skupaj), ker se je ponoči seveda nažrl.

Tako sva takrat sklenila ukiniti nočno dojenje in mali je dobil samo dudo in tolažbo. Tolažil ga je ati, ni ga jemal iz posteljice, samo božal ga je. Prvo noč se je pritoževal (po joku se je slišalo, da mu ni hudega), drugo noč se je zbudil samo 1x, tretjo pa je že spal.

Od takrat noč prespi, včasih pa se zbudi okoli petih-šestih, ko dobi flašo (odstavil se je pri osmih mesecih), potem pa spi še dve uri. Če se slučajno kdaj zbudi pred peto in postane glasen (včasih zaspi nazaj, še preden se eden od naju uspe primajat do otroške sobe), dobi flašo z vodo.