Po malce premora se vam spet pridružujem - po sedmih mesecih truda še vedno nič

Ne čakamo okoli 25.3. a raje ne upam (čeprav upam)

TanjaS, lepo, da si se spet pridružila - jaz sem tudi danes po nekaj časa odsotnosti s foruma spet malo pokukala sem gor. Sem na istem kot ti, po sedmih mesecih truda še nič. Jaz si tudi ne upam več upat - si rečem, ko bo, pa bo - ampak reči je enostavno...

Ja, to je prav nečloveško.
Vsak mesec imam vse znake (psiha!!??), boleča prsa, občutek da mi je malo slabo, polna usta sline, ampak zdaj sploh več ne razlikujem, kaj je res in kaj je domišljija.
Vem, treba je odmisliti pa bo ko bo. Ampak pojma nimam, kako to narediti. Po nekaj časa gre kak teden pred njo pa pride nervoza, razdraženost,...

Groza.

Delfinčica ali ti že imaš kakega ali se v prvo trudita. mene tolaži vsaj to, da doma že imam petletnico, ki si tudi že grozno želi bratca ( no, to je njena želja)

TanjaS, midva se trudiva za prvega dojenčka. Pri meni je isto, vsak mesec taki in drugačni znaki, zdej mi je M tudi po par dni in celo več začela zamujat... tko, da ne vem - simptomi pri meni so ziher psihološkega izvora. Po eni strani se sekiram, ker sva se šele pri starosti 30 let odločila, da začneva delat na pikici, po drugi strani pa vem, da bi se mi prej zdelo prezgodaj (tudi živela sva v majhnem, 1,5 sobnem stanovanju). Ah, saj se trudim iz meseca v mesec odmislit vse skupaj in it na "ko bo, bo", ampak sej pravi, eno je rečt, drugo tudi zares odmislit.

Pozdravljeni soborki za
No tudi midva z  se že 9 mesecev trudiva za 2  pa ni in ni . Kako je bilo pa pri vama Delfinčica  prvič,
nama je prvi mesec ratal pa sem ker mislila da bo v drugo tud prec ratal. 
A tebi tud kaj psiha nagaja , meni je bilo ta mesec prvič res tako hudo da sem rekla da bova kar en mesec
pavzo naredila sam nisem zdržala tko da spet pridno mogoče pa dobim najlepše darilo za rojstni dan.

LP
in javita kako sta kaj!!

Klavdija zdravo,

mo delamo že od avgusta (en mesec po ss) pa ni nič. Pred petimi leti sem zanosila takoj prvi mesec, ampak sva rekla ko bo bo in celo pričakovala, da bo nekaj časa trajalo in se je takoj prijelo. Lani, ko se je končalo s ss sva tudi rekla bo ko bo in mislim,  da je bilo drugi ali tretji mesec in to celo, ko sva bila dosti službeno odsotna in v celem mesecu sexala le trikrat ter se prav nič obremenjevala s plodnimi dnevi. Zdaj ko si res želiva pa nič. Moj G pravi, da je verjetno tudi psihično, ker ne vidi razloga, če sem dvakrat brez težav zanosila, zakaj ne bi tudi tokrat. Ampak očitno ne gre in ne gre.

Jaz sem včeraj naredila test (sicer ene dva dni pred M) in je bil -. Tako da zdaj čakamo, da pride potem bomo pa videli. Mislim,d a je to vse skupaj prav mučno čakati iz meseca v mesec, in počasi e izgubljam upanje, da bo tudi meni se spet pokazal +.

Delfinčica, kako te razumem. Naj najprej povem, da sem nova na forumu. Z možem sva se odločila, da ne bova pazila že pred kakšnimi tremi leti, na ovulacije nisva gledala, sva rekla, ko bo, bo. Vmes me je že pošteno zaskrbelo pa mi je G na pregledu rekla, da ne vidi nobenih težav, da je vse ok. Tudi jaz imam občutek, da bom zanosila, ko bo čas, samo to traja in traja. Ko sem ful zaposlena ali pa na trenutke mi uspe to malo pozabiti in se sprostiti, smpak ko pa pridejo obdobja, tako kot zdaj, pa samo o tem premišljujem. M se mi zaradi psihe vsake toliko spremeni (podaljšajo, cikel krajši itd.), čeprav sem vedno imela točno kot ura. Še teden do M in jajčniki me skoz bolijo oz. jih skoz čutim in že nastala zmeda, razmišljam, če mogoče tokrat bo ... Sem kar jezna nase A je sploh mogoče to odmislit, če si želiš otroka. To je tako v nas, naše telo, saj ne moraš tega odmislit. Ali je kateri uspelo?

Oh, sem bla dolga, samo je tak dan danes.

Pa še lep pozdrav vsem na forumu upam, da kmalu zaplavamo na temle oblačku

Pozdravljene punce!

Še ena takšna, ki misli, da je problem v tistem nestrpnem pričakovanju! Tudi jaz si kar naprej govorim..sploh tam okoli ovulacijskih dnevov, da pa res ne smem toliko misliti samo na to, pa evo ga zlomka ..
Midva sva v petem mesecu dela na . Pa mi moj zmeraj govori, da ko bo bo..naj se ne obremenjujem s tem. Jaz mislim, da je ena izmed finih rešitev tudi ta, da se odpraviva kam na luštno, za kakšen teden..Razmislite tudi ve!

Vem, lahko je reči, da to umakneš iz glave, tako težko pa je to narediti!

Za vse nas upam, da bo spomlad prinesla       ....Ko posije sonček!

drage moje, vso srečo!

držim pesti..papa

Pozdrav vsem sotrpinkam!

S partnerjem že od oktobra delava na , pa se kar noče in noče nič zgoditi. Pa imam, ja tako kot ve, vsak mesec vse sorte znakov. Najbrž je to tisto pričakovanje, ko čakaš na znake in jih prav v vsem vidiš. No, prejšnji mesec me je že kar minevalo potrpljenje, s soncem pa je posijalo več optimizma in se, vsaj trenutno, bolje počutim in ne sekiram. Samo občasno me malce zvije strah, da morda ne bo..., potem pa hitimo naprej .

Čimprejšnje .

kasija

Pozdravljene punce! Jaz tudi mislim, da je res najbolj odmislit vse skupaj, ne gledat na plodne dni, ampak ko je želja tako močno prisotna, enostavno ne moreš odmislit. Saj se lahko zavestno trudiš, a misel je kar prisotna. Upam, da nam bo zdaj, ko so tu lepi in sončni dnevi, hitreje uspelo. Nama ne jesen ne zima nista bili naklonjeni v tem smislu.

Držim pesti za vse nas, da se bomo čimprej o in trebuščih pogovarjale, ne pa o razočaranjih ob prihodu M.

Držite se, punce - uspelo nam bo, boste videle!

Tudi meni je groza, ko pomislim, da je že skoraj eno leto poskušanja mimo. Kako je to skoraj nerazumljivo, ko pomislim, da tako hrepenimo po osebi, ki je sploh še ni, ki jo ne poznamo...Narava dela svoje, očitno.Mogoče je pametno, da poskusite z merjenjem BT, kjer dejansko res spoznaš svoje telo in nihanja.Je pa zelo občutljiva metoda. Ali prakticirate tudi položaj sveče po   ??Kako se to obnese?Srečno vsem skupaj..mogoče nam pa le rata.

Daisy, jaz si že pol leta merim BT - po eni strani je super, ker dodobra spoznaš svoj ciklus, po drugi strani pa dodatna obremenitev, ker hočeš-nočeš šteješ svoje plodne dni in razmišljaš, kdaj bo O. Vzame tisti del spontanosti, ki bi morda pri zanositvi koristil - da se ne obremenjuješ z O.