Družbena omrežja šele po 15. letu?
Evropa pripravlja nova pravila za uporabo družbenih omrežij med otroki. Slovenija želi mejo postaviti pri 15 letih, ZPMS pa opozarja: samo višja starostna meja otrok ne bo zaščitila.
TikTok, Instagram, Snapchat in druga družbena omrežja so za številne otroke že povsem običajen del vsakdana. Toda v prihodnosti bi se lahko pravila glede tega, pri kateri starosti jih lahko začnejo uporabljati, precej spremenila.
Evropska komisija je septembra predstavila predlog novega evropskega Akta za otroke oziroma EU KIDS Act, ki predvideva postopen dostop otrok do družbenih omrežij. Slovenija pa želi iti še korak dlje: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino se zavzema, da bi bila prva starostna meja postavljena pri 15 in ne pri 13 letih.
Pomembno pa je poudariti: nova pravila še ne veljajo. Gre za predlog, o katerem bo na evropski ravni še potekal zakonodajni postopek.
Do 13. leta brez družbenih omrežij
Po predlogu Evropske komisije bi bila pravila odvisna od otrokove starosti.
Otroci, mlajši od 13 let, ne bi mogli dostopati do družbenih omrežij. Še vedno bi lahko uporabljali otrokom prilagojene video platforme, vendar prek računa, ki ga upravlja starš oziroma skrbnik.
Otroci od 13. do dopolnjenega 15. leta bi lahko družbena omrežja uporabljali prek posebnega omejenega računa, ki bi ga vzpostavil in upravljal starš oziroma skrbnik. Takšen račun bi imel manj funkcij, uporaba pa bi bila omejena na največ eno uro dnevno.
Šele od 15. leta dalje bi mladostnik lahko odprl in sam upravljal svoj račun na družbenem omrežju.
Evropski predlog torej ne pomeni zgolj preproste prepovedi družbenih omrežij do določene starosti, ampak želi uvajati postopno samostojnost otroka v digitalnem okolju.
Slovenija bi mejo postavila pri 15 letih
Slovensko Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino evropsko pobudo podpira, vendar meni, da bi bilo treba otroke zaščititi še bolj.
»Na ministrstvu se zavzemamo, da bi bila prva starostna meja za uporabo družbenih omrežij postavljena pri 15 letih in ne pri 13,« je ob predstavitvi evropskega predloga poudaril minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević.
Na ministrstvu opozarjajo, da so otroci in mladostniki med najbolj ranljivimi uporabniki družbenih omrežij, vendar obenem poudarjajo, da prepoved oziroma omejevanje dostopa samo po sebi ne bo dovolj. Mlade je treba učiti varne, odgovorne in kritične uporabe digitalnih tehnologij.
ZPMS: Starostna meja sama po sebi ni rešitev
Prizadevanja za višjo starostno mejo pozdravljajo tudi pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS).
Kot so zapisali na svojem Facebook profilu, je starostna omejitev lahko pomemben preventivni ukrep, saj otroci v zgodnejših razvojnih obdobjih potrebujejo dodatno zaščito pred tveganji digitalnega okolja.
Toda hkrati opozarjajo na drugo plat takšnega ukrepa. »Dvig starostne omejitve sam po sebi ne more biti rešitev za spletno nasilje in druga tveganja na spletu,« so zapisali pri ZPMS.
Omejitev lahko po njihovem mnenju ustvari celo lažen občutek varnosti, če jo otroci lahko preprosto zaobidejo ali svoje aktivnosti preselijo drugam – na druge platforme, v zasebne komunikacijske kanale ali na lažne profile.
Kako preprečiti, da bi otrok preprosto vpisal napačno starost?
Prav to je eno največjih vprašanj vseh podobnih omejitev.
Danes je namreč pri številnih spletnih storitvah dovolj, da otrok ob registraciji vnese datum rojstva. Če navede napačnega, je starostno omejitev razmeroma enostavno obiti.
Zato mora učinkovito omejevanje dostopa spremljati tudi preverjanje starosti, pri čemer pa se pojavi nov izziv: kako dokazati, da je uporabnik dovolj star, ne da bi moral spletnim platformam razkriti množico osebnih podatkov.
Tudi zaradi tega evropska ureditev odgovornosti ne želi prelagati zgolj na otroke in njihove starše, ampak predvsem na ponudnike spletnih storitev.
Tudi sama družbena omrežja bi se morala spremeniti
EU KIDS Act zato ne govori samo o letnici rojstva.
Spletne storitve, ki jih uporabljajo mladoletniki, bi morale zagotavljati bistveno varnejše okolje. Evropska komisija med drugim predlaga omejevanje funkcij, ki lahko spodbujajo pretirano uporabo, med njimi neskončnega drsenja po vsebinah, zavajajočih sistemov nagrajevanja in potisnih obvestil v nočnem času.
Predvidena je tudi prepoved nezaželenega navezovanja stikov neznancev z mladoletniki, profili mladoletnih uporabnikov pa bi morali biti privzeto nastavljeni kot zasebni.
To je pomemben del razprave tudi za ZPMS. Kot so zapisali na Facebooku, uvedba starostne meje nikakor ne bi smela zmanjšati odgovornosti digitalnih platform za zagotavljanje varnega okolja za otroke.
Platforme bi morale varnost in dobrobit otrok upoštevati že pri načrtovanju svojih storitev ter zagotoviti učinkovite zaščitne mehanizme, ustrezne privzete nastavitve in načine za prijavljanje škodljivih vsebin in ravnanj.
Omejitev ne more nadomestiti staršev
Ob vseh zakonskih omejitvah pa ostaja nekaj, česar zakon ne more narediti namesto odraslih.
»Starši, učitelji in drugi odrasli otrok ne le varujemo, temveč jih tudi vzgajamo za varno, odgovorno in spoštljivo uporabo digitalnega okolja,« poudarjajo pri ZPMS.
To pomeni tudi, da morajo odrasli poznati okolje, v katerem se otroci gibljejo, nadgrajevati svoje digitalno znanje in jim biti zgled pri uporabi tehnologije.
Otroka namreč ni treba naučiti samo, koliko časa lahko preživi na telefonu. Naučiti se mora tudi prepoznati nevarno ali zavajajočo vsebino, zaščititi svojo zasebnost, postaviti mejo, spoštovati druge ter predvsem vedeti, kaj storiti in na koga se obrniti, ko se na spletu zgodi nekaj neprijetnega.
Pri pravilih želijo besedo tudi otroci
ZPMS opozarja še na en pomemben vidik: pri sprejemanju pravil, ki bodo neposredno vplivala na življenje otrok in mladostnikov, bi morali slišati tudi njih.
Ukrepi po njihovem mnenju ne morejo biti učinkoviti brez razumevanja dejanskega digitalnega okolja mladih, njihovih izkušenj in potreb.
Zato pri ZPMS dvig starostne meje podpirajo, vendar poudarjajo, da zaščita otrok na spletu ne more temeljiti na enem samem ukrepu. Potrebni so regulacija, odgovornost digitalnih platform, preventiva in izobraževanje, podpora otrokom ter odrasli, ki razumejo digitalni svet, v katerem otroci odraščajo.
Kajti tudi če bo meja nekoč res postavljena pri 15 letih, ostaja najpomembnejše vprašanje: kaj se bo zgodilo, ko bo otrok prvič dobil dostop?






