Evo, mene tudi zanimajo vaša mnenja, ker tako rade kakšno konkretno rečete, pa bom kar opisala moj problem: Torej, spet tašča. Imam otročka starega pol leta. In taščica si je od rojstva otroka želela biti precej zraven, precej več kot sem jaz pričakovala in bila pripravljena sprejeti njeno družbo. Ker že od vsega začetka – beri od prvega obiska v porodnišnici- govori: oh naš Novak (recimo da se piše moj fant Novak), Novak gor, Novak dol, razglablja komu vse je podoben od nekje 5 kolena nazaj seveda v njihovi žlahti, vse kar otrok stori- vse kretnje, vsak gib, vse ima po očiju (mojem fantu), karkoli stori, naredi tako kot oči, povsod kamorkoli povemo da bomo šli ali smo šli- a bo/si šel z očijem, a ti boš delal to kot oči, ti si cel oči... V glavnem, na začetku mi je bilo vseeno, sedaj pa mi preseda. In ko sem se enkrat spustila na njen nivo in ji omenila, da ni on tak kot oči v eni stvari, je rekla: "ja a je to pomembno???" Ker mi vse skupaj štrli iz glave ven, prosim za kakšen predlog, kaj naj ji butnem nazaj. Res je, da se kar precej izogibam stikom z njo, saj se mi teh primitivnih stvari ne da poslušati. In ona mi zato spušča skoz večje primerjave in me skoz bolj ignorira oz. izloča.

Pa kaj vi skup živite mogoče?

Kaj se sekiraš,povej svoje pa bo,moja je tut govorila da je podoben atiju,pa to in ono....jeb*... se mi po domače naju uživa.

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

Ej meni je to tudi delala pri prvem otroku(fantek) pol sm pa jo en dan mela dovolj in sem ji rekla,da njen sin sploh ni otrokov oče, ful je debelo pogledala in utihnila nikoli več mi ni omenila podobnosti med očetom in sinom, sam sem jo mela res poln k....

ne ne živimo skupaj, bog ne daj! Ampak to se ponavlja vedno, ko gremo k njim na obisk ali oni pridejo! Sicer so obiski bolj redki, ampak takrat ko se vidimo, udari z vsemi možnimi "idejami"!

Ti se pred njo zadovoljno oddahni, da hvalabogu ni podoben poštarju.  To sem jaz že parkrat naredila. Al pa, ko začnejo joj učke ma pa po atiju (pa oba imava modre), joj laske ima atijeve (pa oba sva svetla), ... Ampak nekaj ima pa le po atiju- tisto med nogami.

Mene prav zanima, kakšne tašče bomo me.Ker, vedno imamo nekaj za povedat čez njih.V tem konkretnem primeru se meni ne zdi nič kaj groznega, če na obiskih teži, da je tamav tak kot oče.Saj, če se jaz postavim v njeno kožo, ker imam tudi sama sina...ja verjetno je ponosna na to, da ima njen sin otroka in ga pač z njim primerja.Kaj pa je to takega!Če bi pa bila bolj tiho, pa spet ne bi bilo prav, ker ne komentira dost.Ne rečem, da niso tašče včasih zmaji..ampak v vsaki stvari pa tudi ni potrebno iskat nečesa, da lahko  jamrate.
Meni bi mogoče to v tvojem primeru šlo na živce, vendar se s tem ne bi preveč obremenjevala..pa naj ga primerja z očetom, big deal..saj navsezadnje ga primerja z mojim partnerjem, ta pa naj bi mi bil všeč.Mislim, da delaš probleme tam ,kjer jih ni.

_____________________________

Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!

Ja seveda da mi je moj partner všeč. Konec koncev sem se zaljubila ravno v njegove učke, kretnje, itd itd.... Ampak vse ima svoje meje. Otrok je sam svoj, nov, unikaten.  Eni tega pač preprosto ne dojamejo in živijo svoje življenje skozi otroka. Kakršen je pač je, in kaj bo, ko bo velik in kje bo, s kom bo....
Ampak največji absurd pri vsem tem je, da žal nihče, razen njegove žlahte, še ni rekel, da bi bil vsaj malo njemu podoben? Mogoče je pa res poštarjev...  Groza, ko bi tašča vedela!!

No ,to je že bolje.Da vidiš v vsem smešno stran. Pa naj govori kar hoče, ti se s tem nič ne obremenjuj...naj ima ženska veselje, ti pa bodi ponosna, da je tako očitno podoben očetu Tudi, če to vidi samo ona.Saj pri meni je tudi tamav isti jaz, kot ,da bi bil kloniran..pa je bivša tašča mnenja, da je isti kot njen sin, ko je bil majhen...samo , če pogledam slike, ne vidim nobene podobnosti...ampak o.k., tudi če ona tako misli, naj bo...Ni tako pomembno, da bi bilo vredno tega, da se sekiram, ker drugače je pa fajn ženska

_____________________________

Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!

Joj Njuškalo kako si ti pametna  Strinjam se s tabo.

To je tudi moja tašča govorila, da je moja  ista, kot njen sinček. Jooj, kako mi je šla na živce. Ampak na začetku mu je bila res zelo podobna. Sedaj pa je vedno bolj podobna meni, edino da ima svetlejše laske od mene, pa še vedno dostikrat reče, kot da bi gledala sina. Po slikah sodeč pa mu ni podobna, edino njegov karakter je pobrala. Pa se sedaj ne obremenjujem več s tem. Takrat ko mi to govori, si zapojem eno pesmico v glavi, pa je preslišim, pa je. 

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]