Vsak mesec čakam, kot nora na +. Vsak mesec so  in vsak mesec imam vse možne znake nosečnosti. Potem pa pride ta nesrečna , ki je seveda vsak mesec na drugi dan in čakam  ali bo ali ne bo. In seveda, ker mi je slabo in sem napihnjena (prokleta psiha) naredim še obvezno test, ki je seveda - in so zopet solze. Ta mesec se pa že dva tedna pred  jočem za vsako malenkost, gledam TV in je kaj lepega v filmu in sem že vsa objokana, berem zgodbe kako je katera rodila in so zopet . Ne vem, kaj mi je? Seveda sem ful napihnjena, kot pred vsako  in že vsa trepečem ali bom naslednji teden dobila to prekleto  ali pa bo že končno +. Sem se pa zaklela, da testa ne bom več delala dokler ne bo konkretne zamude. Moj  pa je rekel, da mi bo računalnik zaplenil, ker sem že čisto obsedena z ringarajo. Kaj naj naredim, da se bom vsaj malce pomirila.

tud men so rekl da mi bodo vse revije in računalnik ukinllllllll!!!!!!!LE KAJ BOM POJ BREZ VAS

Mogoče bi bilo res bolje, da se čimbolj distanciraš od vseh stvari, kjer vidiš oz. bereš o nosečnosti ali dojenčkih. Pojdi rajši ven, na svež zrak in na sonce. Predvsem pa, ne obupaj! Držim  pesti zate .

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

se mi zdi,da nas je kar nekaj z bolj ali manj odobno usodo pa po eni strani mi je lažje ,ko prebiram poste po RR.vem,da nisem edina....
tisti dan ,ko pride  ni preveč rožnat,drugače pa mi,nam ne preostane drugega kot da gremo naprej in to z optimizmom

_____________________________

kdor čaka ,dočaka?

probi de nebos misla skoz na to. Sej pravjo da pride takrat ko to najmanj pricakujes. Saj bo, sam potrpljenje je treba met.  Drzim pesti.



smeh je najboljse zdravilo!

Moj mož je tudi meni to zagrozil pri prvi nosečnosti. Potem sem sama to naredila in ne boš verjela. Ravno tisti mesec, ko res nisem brala nič od nosečnosti, sem zanosila in danes je ta pikica stara tri leta in pol. Srečno, pa res poskušaj čim manj misliti na to.

_____________________________

Ema (13. 9. 2004)
Maks (27. 9. 2006)
Katja (11. 4. 2010)
Luka (13. 6. 2014)

Anonimna, znaki za nosečnost, otožnost, jeza ob M, jok, ... jaz dojemam kot nekaj normalnega - pač si tako zelo želimo dojenčka, da ne moremo mimo tega. To je v naših mislih, to je v našem srcu. Meni osebno RR zelo pomaga. Pogovorim se s puncami, povem kaj mi leži na duši, skupaj se smejemo, trepetamo, tolažimo,...


Moškim je lažje. On ne doživlja znakov nosečnosti, prihodov M, on sploh ne ve kaj točno je O - njemu je sam fajn, ker seksa tolikokrat na mesec, kot drugače ne bi nikoli. Moški doživljajo delanje dojenčkov zelo sproščeno - enkrat bo že, tako ali drugače, me hočemo takoj. Recepta pa pač enostavno ni.

< Sporočilo je popravil EnaNobena -- 26.2.2008 14:29:28 >