Prav vse lepo pozdravljene.

Že neki časa sem "pridna"  in se na forumu ne oglašam več tako pogosto. Poskušala sem vse skupaj lepo odmislit, še posebej, ko mi je ginekolog na rednem pregledu prav lepo povedal, da se bebice ne dela z glavo.

In sem poskušala....bila sem skorda pridna..... do danes. Malce sem bom razpisala, ker se počutim natanko tako kot je napisano v naslovu .

Na bebici delava 9 mesecev. Vem, da ni še straha za paniko, želeti si - pa  tudi ne bova nehala!!!!!
Poskušam razumeti, da so vsi tisti rjavi izcedki kar nekje na sredi cikla posledica hormonskega neravnovesja, rjavi izcedki 2  do 4 dni pred menstruacijo pa jo nadležnico veselo naznanjajo. Da niti ne omenim, da se je vse to skupaj pojavilo šele odkar načrtujeva.

Razjezi me samo to, da  pride že na 26 dni. 10 let sem jo mela redno na 30 dan...včasih še kaki dan več, manj pa nikoli. Zdej pa na kar na  26 dni....Zaradi tega sploh ne morem verjet, da lahko psiha, ki sem jo v zadnjih treh mesecih prav lepo ohladila, vpliva tut na to....Doslej mi je psiha vedno delovala glih obratno,  je za kaki dan zakasnila....Skratka..jezna sem nase, ker se, zgleda,  ne znam dovolj skulirat (ve ki se trudite veste, da je to skorda nemogoče in lahko uspeva do enega tedna pred menstruacijo ), zavidam puncam okrog mene,  v bližnji in daljnji žlahti al pa sosedam, ki so kar  hkrati noseče...pa še bi lahko naštevala. Aja....pa da niti ne omenim, da sva bila prejšnji mesec k dva zajca in upoštevala nasvet...na dva dni....pa se ni nič prijelo.
Zato  sem pa vesela, pa  po zadnjem ciklu nisem prišla na ringarajo in si zračunala predvidene datume ovulacije .
Sam če bolje pomislim....itak ne bi bili prav zračunani, glede na to, da se  tečka je pojavila na 25 dan. Zato bom v prihodnje kar nadaljevala in nč več računala...in komi čakam pomaldi, da se bo vreme izboljšalo, da bova lahko šla ven....in se začela nazaj ukvarjat s športom...

V glavnem, včeraj zvečer na 23 dan se je pojavila rjavina, ki traja še danes....tako da to nikakor ne more bit kak vgnezditvena krvavitev ampak samo napoved za .

Hvala, tistim ki boste to prebrale. Kar bolje se počutim, potem ko sem nekaj te jeze spravila ven iz sebe:)))).

Lep dan vsem skupaj še naprej......in punce...poskušajmo se ne preveč sekirat in odmislit....pa predvsem  tako kot včasih, ko nismo bile obremenjene  z  in .   

Č.

Živjo!
Jaz sicer še nimam otrok ampak imam pa kolegico, ki se je eno leto trudla , pa ni blo nič. Je bila revca že čist na koncu z živci in se ji je že vse skup rahlo zamerlo. Pol sta pa rekla z partnerjem, da pač še ne bosta imela otrok da bo ona rajš prej diplomirala in se zaposlila pa bosta pol šla do dohtarjev. No in res nista imela nč več v načrtu. Dva meseca za tem je bla pa že ! Ju je rahlu šokiralo ampak veselje pa ogromno.
No sedaj imata prečudovito punčko in v načrtu še kakšnga ampak z odnosom če bo bo drugač pa tud prou.
Ne vem sicer kako prideš do tega da se ne sekiraš vsak mesec ampak očitno pomaga.
Moj nasvet je sam da probej čim več časa preživet s partnerjem neobremenjeno, pa uživajta vsak dan posebej pa upam da bo tud tebe čim prej presenetla "jutranja slabost".
Držim pesti za vaju.

Drage sotrpinke

Odmisliti - ta glagol me spremlja že nekaj mesecev. Če bi se lahko sprostila, preprosto uživala v življenju, ne mislila na bi ratalo kar samo od sebe ali kaj? Samo vprašanje, ki nanj ne najdem pravega odgovora je, kako? Ker moram misliti na tablete, da ne bi pozabila jih vzet. Moram približno vedeti za plodne dneve, ker drugače pač ne bo uspelo. Pa moram poleg službe in obveznosti, no, v bistvu, načrtovati čas za . Ker potem pridejo še razne obveznosti, smučanja, seminarji ob nepravih trenutkih. Tako da odmisliti očitno ne znam. Sem že razmišljala o jogi. V toliko mi je koristila tale situacija, da sem razmislila o stresu v svojem življenju in drugače postavila prioritete. Se manj sekiram za druge stvari.

Čveka, saj bo uspelo . Za ta čas pa vsaj jaz bom ob sekiranju hodila tudi na ringarajo, ker je tudi to nepričakovan plus dolgega čakanja nosečnosti, da sem našla kraj, kjer poteka takle ženski čvek. Tega mi kdaj pa kdaj zmanjka drugje.

lp,  kasija

Živjo!
Se strinjam, če ne bi brala teh forumov, bi bila verjetno že pošteno
v skrbeh, tko pa vidim da se nekateri matrajo še dalj časa, pa jim
potem enkrat le uspe. In v tem vidim upanje tudi zase..... Življenje
se z nekaterimi rado poigra, ne vem zakaj, ampak tako pač je.

Lp

Pozdravljena!

Moram priznati, da se v celoti strinjam s tabo Čveka, ker se meni dogaja podobno, sicer načrtujeva in delava na naraščaju ''dobre pol leta'' pa imam podobna čustva tako kot ti.
Upam da me bodo kaj kmalu minila in da bom lahko počistila b moji glavi in odmislila in se uspela dovolj skulirat.
Seveda bi mi šlo lahko malo bolje če ne bi bile vse m,oje prijateljice v blaženem stanju, kar pa me ne narobe veselit ker jim privoščim, pa vseeno imam malce grenak okus. Poznate?

Lp

En lep pozdrav dekleta!
Tud midva se že kar lep čas trudiva za , za mene je to sicer drug otrok
vendar občutki niso nič drugačni . Včasih mi je zato še man jasno v prvo je ratalo prvi mesec.
Tudi meni kao nagaja psiha ponavadi  pride ža kakšen dan prej ta mesec pa je ni bilo, ko sem naredila test BC mini se je mal vidla tud testna črtica ko sem test ponovila ni bilo pa nič.
Včerej sem šla do G in mi je povedala da sem imela v nedeljo šele O tko da naj
 pričakujem nekje čez 12 dni.
Tko da res ne vem kaj naj si mislim no bomo vidli 19.2. če pride.

Vem da nam bo vsem enkrat uspelo ugledati ta magični  do takrat se bomo pa skoz mal obremenjevale z mislijo kdaj je najprimernejši dan za akcijo !