Prosim svetujte mi kaj naj storim. Z možem imava že tri otroke,jaz si pa zelo želim še enega. Pamet mi pravi,da je bolje tako kot je,sama pa umiram od želje po še enem,mož pa seveda ni najbolj za to,ker ga preveč skrbi.
Naj se odločim za otroka,seveda po dobrem pogovoru z možem,ali pa naj pustim,da bo to ostala samo ena neizpolnjena želja

Če nimaš nobenega zelo konkretnega argumenta zakaj ga ne bi imela, potem sledi svojim sanjam  in željam, seveda če bo tudi mož za.
Odločitev je pa seveda povsem vajina.

_____________________________

Nasmej se življenju, čeprav je včasih hudo (Medvedek Pu)

težko je o tem govorit pa razmišljat namesto nekoga drugega...če sama čutiš da je prav da imata še enega ga imejta....zase vem...da bi najprej preučila vse ostale faktorje...od denarja pa do prihodnosti, kariere...vse to....če si ga srčno želiš....če imaš možnosti tako finančne kot ostale, ki so potrebne...potem s polno paro naprej....še boljše pa bo če se bo mož strinjal in te podpiral a ne?veliko sreče

Če je želja res tako močna, potem pa zakaj ne!

Koliko sto stari ostali trije?
LP,
NEa


_____________________________

Moji sončki
24.1.2004 Ema
06.8.2006 Lara
31.1.2009 Erik

Je to trenutna želja ali traja že dalj časa?
Zakaj si želiš še enega,si sigurna,da če bi imela še enega bi pri tem ostalo in nebi spet hrepenela še po enem?
Si sigurna,da se boš lahko vsem 4 enako posvetla?
Bodo vsi 4-je preskrbljeni in ne bodo imeli pomanjkanja?
Odločitev je vsekakor vajina,a meni se zdi v današnjem času to too much.Raje imam enega ali dva in jima vse nudim,kot pa 4 ,ki živijo v pomanjkanju(ljubezni in materialnih stvari).Pa brez zamere.

_____________________________

Ne išči nekoga, ki je popoln.
Ljubi nekoga, ki ni in ga naredi popolnega s svojo ljubeznijo.

Saj ravno to mojga tako zelo skrbi,kaj pa če bom potem še zmeraj hotela še enega? Tega ne vem.
Rodila sem malo več kot pred 6 meseci in  takrat sem začela razmišljat,da nočem da je to moj-najin zadnji otrok. Poskušam živeti v prepričanju,da ni zadnji,ker se bojim da bi lahko padla v depresijo.
Denar sploh ni problem,čeprav dela samo mož. Jaz sem doma,kar je pri treh otrokih kar fajn in mi ni potrebno dati nobenega v vrtec. No najstarejša je že v 2.r. Drugi je star skoraj tri leta,najmlajši pa skoraj 7 mesecev.
Vsem se posvečam kolikor se da enako,oziroma kolikor kateri rabi,ker dojenček potrebuje največ časa.
Ni pa nobene stvari,ki bi me zaustavljala pri odločitvi za še enga(razen mogoče mož),ampak se preprosto bojim dokončno odločiti,4 otroci res niso mačji kašelj.

Mi smo načrtovali 3 sedaj imamo 4sončke in nam je prav lepo.
Zate pa nevem, lepo se pogovori z možem. Mogoče moža skrbi tudi to da je najmlajši star 7mes. in da še za četrtega nebi imela časa, čeprav si ti doma ampak 3 otroke pod 5 let in enega v osnovni šoli res ni mačji kašelj. Samo ti si rekla da si doma tako da bi mogoče kar šlo. (pri nas oba delava in se nam vse lepo izteče, je pa malo drugače ker sta najmlajša dvojčka).

_____________________________

Najraje jih imam:
Laura- 26.6.2001
Gorazd- 13.8.2003
Gašper & Gaber- 6.1.2007
ter da seveda ne pozabim najboljšega ter najprijaznejšega moža Klemna.

Imarcel-zakaj pa misliš, da bi 4-je živeli v pomankanju, in da je to za današnje čase "to mač"? Pri nam doma je 6 otrok in se nikoli nisem počutila zapostavljenje, počutila sem se prav ljubljeno,ker me je obdajalo toliko ljudi, ki so/ me imajo radi...tudi materialno nam ni nič mankalo, prav fino smo živeli...
sicer pa 4-je otroc vrjetno res niso kr tako, ampak če vam znese in če oba mislita da bo ok, potem pa ni argumentov proti...jaz občudujem tiste, ki se odločijo za več kot 2 otroka..in pomoje bomo mi tudi še kakšenega imeli(sedaj imamo 2) čez čas...bog vedi, kaj bo čas prinesel...vama pa lahko želim le srečno, pa kakorkoli se odločita!

Živjo. Se pridružujem mnenju, da tudi v družinah z več kot tremi ali štirimi otroci ni treba bit nobenemu zapostavljen in manj ljubljen. Prav superca je lahko. Jaz sem bila ta četrta.
Odločiti se moraš sama. Kaj te vleče k temu, da bi imela še enega. Da ni slučajno to, da bi bil tvoj 7 mesečnik zadnji otrok in te to na nek način straši? Ker enkrat bo en zadnji. Malo se obrni vase od kje dilema. Če si ga želiš ga pač imej. Nč ne kompliciraj. :)Če pa nisi prepričana, si pa vzemi malo časa, da retuhtaš kaj si pravzaprav želiš. Saj mudi se ti ne. Kakšnih par mesecev lahko še premlevaš, potem boš pa itak točno vedla, kaj želiš.
Srečno!

_____________________________

Mamica Anoushke (2002) in Akasha (2008)

Stunfek

Jaz te čisto razumem, ker sem v podobni situaciji, kot ti. Imam tri otroke, najstarejši nima niti 5 let, najmlajši ima pa 16m in tudi jaz ne morem pomisliti na to, da je to moj zadnji otrok. Ko sem šla domov iz porodnišnice, sem jokala v avtu, ker mi je bilo tako hudo, ko sem pomislila, da je to moj zadnji otrok (ker sva vedno govorila, da bova imela3)in da teh prelepih trenutkov (nosečnost in vse ostalo), ne bom nikoli več doživela. S tem se kar nisem mogla sprijazniti, še posebej zato, ker sem še mlada(27let),....no, ampak k sreči mi moj mož stoji ob strani in tako sva se odločila, da bova imela še enega in sedaj je prvi mesec, ko delava na tem. Tudi jaz ne hodim v službo in jih imam doma. Da bi živeli v pomankanju, me nič ne skrbi, sploh ljubezni je lahko vedno dovolj, dolgčas jim pa tudi nikoli ni. Že sedaj se znajo včasih zelo lepo igrat skupaj, najstarejši, pa že skoraj pol leta zelo navija za še enega dojenčka.
Tudi jaz ne vem, kaj bo, ko bom rodila še četrtega,....ne vem, ali bom potem lahko rekla stop, ampak mislim, da če je le možno, je treba slediti srcu in če je želja po otroku tako velika, sigurno tudi otrok ne bo nič prikrajšan, ker bo veno obdan z ljubeznijo, ki je v velikih družinah sigurno ne manjka!
Nekatere nas res ne razumejo, kako imamo močno to željo po otrocih, ampak ljudje smo si različni in hvala bogu, da obstajamo tudi take, ki jim eden otrok ni dovolj, ker drugače bi hitro izumrli. Okolica bi nas morala podpirati in vzpodbujati, ne pa, da se kar "zgražajo", ko izvejo, da razmišljamo o še enem.

Želim vama, da bosta znala slediti srcu,....srečno!

Hvala vsem za te tople in vzpodbudne besede.

Puri,točno tako kot si opisala zase se počutim tudi jaz.Nekako se ne morem sprijaznit,da bi pri mojih 27 letih končala neko obdobje v svojem življenju. Da ne bom nikoli več pod svojim srcem nosila novega življenja,zelo me boli srce ko razmišljam o tem. Tudi midva sva si želela tri,a takoj po porodu je prišla želja po še enem. Jaz upam,da se bova z možem odločila pravilno. Sedaj bova kratek čas mirovala,da bo najlajši star vsa 1 leto,takrat pa se bova odločila. Če bo želja tako močna kot je si ne znam predstavljati,kako bi živela,če si je ne bi izpolnila. Po moje bi padla v depresijo. Sedaj me tolaži misel na to,da bova v bljižnji prihodnjosti imela še enega,da lažje prebrodim ta čas.
Vama pa iskrene čestitke za veliko poguma in da čimprej zagledata dve .

Anonimna, potem pa res čutiva in razmišljava čisto enako . Tudi mene je vse od poroda pa do sedaj tolažila misel, da to ni bilo zadnjič in da bom to srečo mogoče doživela še enkrat in to mi je zelo pomagalo!

Saj bo, boš vidla

Tudi jaz se bojim, da bom po četrtem razmišljala še o petem , ampak si vedno rečem, da bom o tem razmišljala in reševala takrat

Dobra si ti meni , ko bi le imela malo tvojega poguma,kajti mene je pa strah se dokončno odločit ravno zarad tega,kaj pa če bom še petega hotela...jojmejoj

Btw,lep avtar . To so verjetno tvoji,a ne?

Ja, to so moji trije fantki

Drugače je pa tudi mene sedaj kar malo strah. Pri prejšnjih treh, sem šla res 100% v to, sedaj me je pa kar nekaj strah,......saj želim si ga zelo, samo pritiski okolice mi zbijajo veselje in pričakovanje, ker imajo toliko za povedat in na vse to gledajo zelo negativno, mene pa to žalosti
Ampak jaz si vsak dan znova dopovedujem, da sva pomembna samo midva in najini otroci in da so edino naše želje pomembne, da bomo srečni. Upam, da mi bo počasi ratalo vseeno kaj si mislijo drugi, da bom lahko tudi sedaj začela 100% uživat v pričakovanju četrtega

Enako pri meni. Ko omenim,da bova verjetno še imela kakega otroka naletiš zgolj na zgražanje,pa opozarjanje naj bom pametna,posebej me prizadene,ko mi moja mami reče,da če bi bila še enkrat mlada ne bi imela otrok ali pa kvečjemu enega. Zakaj pa pol naj živim,a naj celo življenje potujem. Kaj imajo tisti več ko nimajo in nočejo otrok
Jaz še zmeraj mislim,da imamo me z otroci več,veliko več,zelo dober razlog za življenje.  Zakaj sem le tukaj v virtualnem svetu dobila vsaj nekaj vzpodbudnih besed,v realnem pa nobenega .
Sicer se skoraj nikoli ne oziram na to kar pravijo drugi,ker so me že pri tretjem otroku gledali kot da sem z lune padla,ampak prija pa vseeno če ti nekdo spregovori nekaj lepih besed. Odločila pa se bova za nas in našo srečo ne njihovo. Moram pa zbrat pogum,da storim zadnji korak-odstranim zaščito,seveda če bo tudi mož 100% za.

Pri meni je čisto enako in res sem vesela, da še nekdo razmišlja enako, kot jaz.
Če bi se rada kdaj kaj pogovorila ali pa rabila še kakšno vzpodbudno besedo, mi lahko pišeš na privat