LP!

V sredo sem gledala oddajo, kjer so prihologi in terapevti, ki se ukvarjajo z reševanjem partnerskih odnosov povedali, da je 1. preizkušnja na katero pride zakon ali pa pač le partnerstvo rojstvo 1. otroka.
 
Koliko vas se strinja, da to drži?
 ( 2. preizkušnja naj bi bila odhod otroka od doma - njegova osamosvojitev, 3. pa kakšna bolezen...če sem si prav zapomnila)
 
Jaz se s tem kr strinjam. Vse je drugače, res  in obrnjeno na glavo... samo kako to preizkušnjo prestati? O tem ni pa nihče preveč govoril
 
Kaj menite pa vi?

Ja, sem gledala in zelo dobra oddaja je bila, čeprav se z Radetičem ne bi ravno povsod strinjala. Psiholog Sandi mi je bil bolj blizu, pa še simpatičen je .

Se mi zdi da to z rojstvom otroka in odhodom od doma kar drži.

Meni je bila pa tema biti osamljen ali biti sam najbolj zanimiva.


_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Jaz se nebi ravno strinjala, da je to kriza. Je pa ogromna sprememba, to pa ja. Res se ti življenje obrne na glavo.

_____________________________

Život ide dalje,
život brzo odlazi...

Ja je sprememba. Je že tako, da za vse pomembne prelomnice v življenju ni šole .

Ja midva osebno nisva imela krize,ko sta se rodila otroka! Za ostalo pa ne vem, itak pa da pridejo težki trenutki-in hvala bogu jih hitro pozabimo!

Pa saj ne ravno kriza. Bi rekla da prej ena taka velika sprememba, na katero partner lahko odreagira zelo drugače, kot smo navajeni. Se nobeni ni zgodilo, da je v negativo presenetlia še samo sebe

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Vsekakor rojstvo otroka prinese velike spremembe, ne pa nujno krize. Pri nama je totalen življenjski preobrat prineslo drugo dete (prvo čisto nič). Ker ni spalo. No, to, če ti osnovne biološke potrebe, ko je spanje kradejo tri leta, če se otrok zbuja 10-30x na noč, pa te v resnici naredi totalno norega, ne sprejemaš več kaj dosti, nimaš lajfa zase, ves čas si utrujen, živčen, ne funkcioniraš sploh, samo trpiš fizično in psihično ves čas. Kako bi tedaj lahko funkcionral odnos?! In verjamem, da vsak tak otrok prinese čist komot totalno krizo v zakonu, brez nadaljnega. Pa vseeno, kateri otrok po vrsti je to.

Rojstvo otroka je vsekakor sprememba, ki pa lahko vodi v krizo. (tako podan stavek mi je bolj všeč)

Torej lahko pride do krize (ki po mojem mnenju ni nujno, da je prva in praviloma tudi ni) ali pa tudi ne.


_____________________________

(\__/)
(='.'=)
(")_(")

Rojstvo otroka dober odnos poglobi, slab odnos pa se še bolj skrha. To je moje mnenje.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jaz nisem zaznala navem kakšne krize.oz.jo sploh nisem pri rojstvu najine prvorojenke.
Se pa strinjam v tistih pravljična števila. Kriza pri 3 letih, 5 letih, 7 letih....
Iz izkušenj se mi zdi, da se ljudje ves čas spreminjamo, nakako zapademo v stalnice...kpavem...Mi2 jo pri 3 in 5 nisva mela. Za sedmo pa zase vem, da je odločilna če bo pa usodna pa še ne vem upam, da je ne bo in da bova najino partnerstvo uživala izven meja raznih priročnikov

Jaz priznam, da se nama je življenje po prihodu prvega otročka kar fajn zavrtelo. Otroček je bil problematičen - ni hotel jesti, ni spal, imel je krče. Ja tako kot je Gina rekla. Se zače počasi nabirat eno na drugo same p...., potem pa tudi odnos ne more biti več tak kot je bil. Naporen otroček, pa še gospodinjstvo, pa navajena, da je vse sproti narejeno, počiščeno in na svojem mestu. V glavnem, midva sva naslednjega otročka imela šele čez šest let, ampak takrat je bilo pa bolje oz. čist v redu. Pod prvo veš kaj te realno čaka, pod drugo je pa tamal prve mesece prespal, tako, da smo komaj vedli da ga imamo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]