Midva sva začela že pri devetem mesecu počasi uvajati neadaptirano mleko. Zdravnica je celo rekla, da je možno že po šestem mesecu počasi uvajati, vendar zelo malo, ker bi preveč obremenjevali ledvičke.
Pri devetem mesecu smo pa začeli pri nas dajati en obrok neadaptiranega na dan brez težav. Pa še rada ga je imela, nobene driske in nič praktično ni bilo narobe. Zvečer je pa res še do dopolnjenega leta in dveh mesecev dobivala adaptirano mleko.
Kosila pri deset mesecev stari so bila prinaš že čisto običajna kosila (brez začimb seveda). Juhica obvezno s kroglicami ali narezanimi palačinkami v njej.
Korenček in puranje meso sem pa običajno zmešal v krompirček. Sem ji pa recimo brez težav dajal lososa skupaj z bučkami in cvetačo. Tudi vse pomalcala .

Malice pa so bile različne. Midva sva imela kar težave do pred kratkim, torej skoraj do drugega leta, ni želela kakšnih vmesnih obrokov malicat. Včasih smo se pobijali skoraj za tiste tri grižljaje banane .
Še najbolje sem jo prinesel okrog, če sem jo posadil v kuhinji na pult, da je kao kuhala z mano, da je morala ona s kuhalnico poskusit, če je dobro .

Drugače pa lahko brez težave daješ že kar počasi vso hrano, malo zakamufliraj v skutko pa bo... Aja, mi smo se pa res izogibali "manj" preverjenemu mesu. To pa res no... Kakšnih salamc nikoli nismo dajali... Raje sem pripravil pol puranje meso, ali pa govedino. Sicer pa res smo kmalu prakticirali ribice.