Žena sredi noči ugotovi, da moža ni v skupni postelji.
Obleče se in ga gre iskat. Najde ga za mizo v kuhinji s skodelico kave
pred njim.
Globoko je zamišljen in strmi v zid. Vsake toliko si obriše solzo in
srkne požirek kave.
Kaj pa je s tabo, dragi?' ga vpraša. 'Kaj počneš tu spodaj sredi noči?'
Soprog dvigne pogled z mize: 'Kaj se spomniš, kako sva se dobivala
pred 20 leti, ko ti je bilo samo 16 let?'

Žena je ganjena do solz, da je mož tako čuteč in da se vsega spomni.
'Seveda se,' odgovori.
On napravi najprej kratko pavzo, besede mu ne gredo lahko z jezika.
'Se spomniš, kako naju je tvoj oče zalotil, ko sva se ljubila v avtu
na zadnjih sedežih ?'
'Da, da, spomnim, se, kaj se ne bi,' pravi ona in sede v najbližji
stol, da bi mu bila bliže.
Mož nadaljuje: 'Se spomniš, kako mi je v obraz porinil cev od šibrovke
in rekel, ali se bos poročil z mojo hčerko, ali pa te pošljem za
dvajset let v zapor?'

Tudi tega se spominjam,' pravi ona mehko, skoraj zaljubljeno.
On pa si obriše še eno solzo z lica in reče:

'No, vidiš, na današnji dan bi me izpustili.'

_____________________________

Kadar neko stvar izgubimo, šele takrat se zavedamo kaj smo imeli!

http://www.zavetisce-horjul.net/index.php

-----> POMAGAJMO JIM!!!!!