Odločila sva se še za enega otroka in do sedaj smo vsi v eni sobici in čeprav se nekateri ljudje zgražajo, zaenkrat ne občutimo prostorske stiske. Sva si sicer raje izbrala manjše stanovanje in sva na svojem, kot da bi se k staršem selila. Naslenji mesec prihaja nov član. Zaenkrat še nimamo financ se seliti v kaj večjega, pa tudi nekako sva si že zamislila, kam bomo stisnili še eno posteljico. Ampak nam vsi svetujejo naj se raje preseliva k starsem, ker v takih razmerah ne bova mogla živeti. Zanima me - ali je še katera v podobni situaciji, pa tudi, kako so rešili prostorsko ureditev....

Pri sosedovih imajo 3 otročke v enosobnem stanovanju, tako, da je to izvedljivo, oz. sem slišala da od ene moje kolegice živijo z 9-timi otročki v dvosobnem. Vse je mogoče

_____________________________

Kar ne ubije, te samo okrepi

Ostanita raje kar v enosobnem stanovanju - tudi, če se gužvate, ste na svojem. Kolega in kolegica imata tudi 2 otroka in so v 1 sobnem stanovanju (otroka stara 12 in 4 leta), pa sta rekla, da so raje na tesnem, kot pa pri starših.
Če pa že starši hočejo pomagat, pa naj raje primaknejo kak EUR za nakup večjega stanovanja.


_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Ja itak da se da če hočete.
Ne se selit k staršem to ni dobr, nastanejohitro konflikti.

Pa srečno.

Saj ni važno koliko prostora imate, važno je da se imate radi.  Bolje na manj kvadratov in imate mir.Bo že čas za selitev v kaj večjega, do takrat pa uživajte.

Kar se mene tiče, to je gneča, ampak definitivno bi se sama odločila za takšno gnečo, kakor za življenje pri starših ali komurkoli drugemu.

Smo tako živeli 13 let. Malce težje je bilo edino, ko sta bila oba v šoli. Drugače sem pa bila raje tako, kot pa pri starših. Ko smo se preselili v hišo nismo mogli verjet, da smo imeli toliko stvari v eno sobnem stanovanju. Pa niti ni bilo tako hudo.

Vse se da, če se hoče.
Biti sam svoj gospodar ali biti v večjem v podrejenem stanju pa... no comment. Verjemi, vem kaj govorim, ker imamo podobno situacijo.

Jaz se na noben način ne bi selila. Imamo 38 kvadratov in smo štirje. Gre. Starši nama pomagajo tako, da perilo voziva sušit na njihov balkon, ker ga nimamo. O.K., v roku enega leta se selimo v hiško, starejši sin je sedaj star 6 let, mlajši 2,5, tako da smo kar precej časa na tako malem prostoru. Potrebne je kar nekaj iznajdljivosti, organizacije in sprotnega pospravljanja, ampak imamo svoja vrata in svoj domek, kar je zlata vredno. Drugo leto pa - jupiiiiiiiiiiiiii - 140 kvadratov.

če se vi ne pučutite utesnjeni, potem res ne vidim problema. hej, enim ljudem je groza živet v indiji ali na novi zelandiji, pa so ljudje, ki jim to paše. eni raje živijo na kemtih, eni v mestu - a ni najbolje, da je vsak zadovoljen?
kaj ti pomaga, če drug tega ne bi, ali če bi? če tebi paše, ne paše, to je važno. hej ene bi zdajle pohanje jedle, jaz pa ne - mam še 4 kile za skinut (in mam samokontrolo - tudi če je kdo drug nima)

Mi smo trije, kmalu bomo štirje v stanovanju s 53 kvadrati. Prej smo živeli pri starših, pa smo se odločili iti na svoje in lahko povem, da smo kljub majhnemu prostoru veliko bolj družina kot prej (se vsaj ne moremo skriti drug pred drugim  ). Otroka mata svojo sobo, midva pa spiva v dnevni. Čeprav sva navajena čisto drugače, bomo to vmesno obdobje že preživeli.

Če vam paše, naj te ne skrbi kaj govorijo drugi. Včasih je bolje imeti mir kot veliko prostora!

Če vam tako ustreza in shajate, vsekakor ostanite na svojem.

_____________________________

Letos pa bo!

To je kratkoročna rešitev. Upam, da tako dolgo ne bo ostalo, ker imajo otroci lahko kasneje posledice. Poznam primer, ko je štiričlanska družina živela dolgo (otroka sta hodila v srednjo šolo, ko so se preselili) v enosobnem stanovanju. Otroka sta zdaj odrasla in hrepenita po materializmu.
Poleg tega pa niso vsi starši enaki. Nekateri so čisto O.K, posebaj če si postavite določena pravila preden začnete živeti skupaj.
Ne vem, midva živiva na svojem, vsak se mora odločiti sam.
Pa veliko sreče.

Hja, jaz bi pa rekla, da je odvisno, ali imas pri starsih lahko vsaj loceno gospodinjstvo in po moznosti tudi vhod. Ce ja, pol bi razmislila o tem, ker se mi zdi, da je za partnerja in dobro vezo dobr imet tud neko intimo v dvoje. seveda morajo biti odnosi s starsi urejeni. Torej nevmesavanje v zivljenje en drugega - ne oni v nas, ne mi v njih, neko priblizno sozitje. V tem casu bi probala cim vec nasparat in si kupit vecje stanovanje. 
V kolikor bi bilo skupno gospodinjstvo, pa se ziher ne bi selila, ker pol si dejansko spet na ravni srednje sole... 

_____________________________

Preden si bila spočeta, sem si te želela, še preden si bila rojena, sem te ljubila in komaj si se rodila, bi zate umrla. To je čudež življenja. /Maureen Hawkins/

no - saj mi smo se ze nekako odločili. Že več let ne živim pri starših in enostavno nimam energije iti ne k enim ne k drugim - se sedaj preveč dobro razumemo in nočem pokvariti tega. Pri njih bi res imeli ločeno gospodinjstvo in svoj vhod, ampak bi bili prikrašjani za čas - vožnja do službe bi potem trajala minimalno eno uro v vsako stran - se pravi skoraj 3 ure dnevno več brez otrok.
Sem sprožila to temo predvsem zato, da vidim, če ima še katera podobno situacijo.... Meni je zaenkrat lepo in se pač mal več stiskamo - bomo videli kako bo to spremenil nov član.

D0aisy

otroci ne hrepenijo po materializmu zaradi prostorske stiske!!! Bog se usmili kje pa ti živiš! Vzgoja je tista ki k temu pripomore....

Viledka samo nekaj ti bom povedala. Poznam primer, ko je družina živela v razkošni hiši in se je vsak skrival v svojem cimru. Rezultat; otroci težko navezujejo stike.
Poznam družino ki je z dvema otrokoma pa živela v veliko manjšem prostoru kot vi, pa so otroci zelo razgledani, veliko prijateljev in nobenih težav. Pri njih ( v manjšem stanovanju) je bilo vedno po par otrok tudi frocki ki so prihajali iz velikih hiš. Zakaj?  ker je pri njih bilo toplo. Upam, da si me razumela?? Odnosi so važni ljudje, odnosi in naš odnos do otrok!! Bližina pa lahko povezuje ali pa oddaljuje!