Ponovno sem noseča, nenačrtovano. Doma že imam 3 otroke (14, 11 in 9 let), stara pa sem 43 let. Nagibam se k splavu, doma še nisem nič povedala, ne možu ne otrokom. Sem brezposelna, mož dela občasno. Kaj mi svetujete?

Naj še dodam, da imam največ pomiselkov zaradi svojih let in pa finančne situacije. Ima katera podobne izkušnje ali pa če mi lahko kaj svetuje?

Vsakršen "trden" in "dokončen" nasvet bi bil v tem primeru izraz povsem nerazumskega fanatizma v eno ali drugo smer ...

Veliko, pravzaprav največ je odvisno od vajinega odnosa z možem. Ali je vajin zakon v redu? Se imata rada, sta rada skupaj, je atmosfera doma v redu? Kaj se ti zdi, kako bo on reagiral na novico? Bi po prvem šoku sprejel otroka, se motiviral, zagrel za zadevo? Ali bi bil totalno proti, pesimističen itd.? Ali ti je pri prejšnjih treh veliko pomagal, se ukvarjal z njimi, je zdaj "polnovreden" oče?
Potem so tu finance (sliši se ne preveč vzpodbudno), pa stanovanjski problem. Najemate, ste na svojem? Imata takšno izobrazbo oziroma poklic, da lahko dobite kje kakšno delo, ali ste popolnoma "nepotrebni" oziroma "neuporabni"?
Kako je s tvojim zdravjem in splošnim počutjem? Imate morda še kakšno babico ali dedka, ki bi lahko pomagala tu in tam - morda finančno?

Jaz sem zanosila nenačrtovano, pol leta po drugem porodu. To je torej moja tretja nosečnost, zdaj sem v 20. tednu. Otroka imata zdaj 4 leta in 10 mesecev. Na začetku je bil šok, ampak res totalen šok. Joj in stok. Najemamo, nimamo svoje nepremičnine, oba sva prevajalca, mož ima sp, jaz delam na avtorske pogodbe. Dela je zaenkrat več kot dovolj, kaj bo, pa itak nihče ne ve.

Verjamem, da je pri vas malo večji šok, ker so otroci starejši, pa tudi vidva nista več rosno mlada (no, tudi midva ne, jaz jih imam 32, mož 36). Zavedaj se, da je v igri življenje - tudi splav bo pustil določene posledice, verjemi. Bistveno je, da se pogovoriš z nekom - najbolje bi bilo, da bi bil to mož. Ali pa še kdo "od zunaj", ki trezno gleda na situacijo in hkrati ni fanatik (tj. religiozni ali feministični).

Držim pesti, da boste kmalu našli primerno rešitev, s katero boste lahko živeli vsi!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Prva stvar,ki mi je prišla na misel-kontracepcija
Ne vem no,a ni jasno,da če ne uporabljaš kontracepcije se prej ali slek zgodi kaj takega.
Ja,pomembne so finance,vsi vemo kakšni časi so in če že sedaj niste v zavidljivi situaciji,kaj potem šele bo.
Upam,da se zadeve umirijo za vse nas,da nam bo vsem boljše in lepše,ampak tudi do takrat je potrebno preživeti.
Na pomoč države računati mislim,da je nesmiselno,če sodimo po vsem kar se dogaja in kaj se verjetno še bo.
Leta-iskreno povedano,jaz se ne bi upala

Težko se je postavit v kožo nekoga drugega. Zdaj bi ga imela, če bi se zgodilo. Ampak imam še majhne otroke in tudi dobrih 10 let manj kot ti. Kaj bom rekla čez 10 let pa ne morem predvidet... Odloči se po svoji vesti in po pogovoru z možem.

Težko se je odločit za nekoga drugega. Nevem, po napisanem sodeč, bi se sama v taki situaciji verjetno odločila za splav.

_____________________________


Jakob, 23.04.2007, 3570g/55cm
Julija, 30.08.2009, 3570g/52cm