Janez se je odlocil, da gresta s prijateljem Franceljnom skupaj smucat.
Po urah voznje ju je zajel hud vihar in morala sta ustaviti pri bliznji kmetiji. Privlacno lastnico sta prosila, ce lahko prenocita pri njej.
"Vem, da je zunaj hudo neurje in to veliko hiso imam cisto zase, ampak pred kratkim sem ovdovela in ne bi rada, da sosedje govoricijo, ce  vaju sprejmem k sebi," je dejala gospa.
"Nic ne skrbite," je dejal Janez, "Vesela bova, ce lahko prenociva na skednju. Ob prvem svitu se bova odpravila dalje."
Gospa se je strinjala in odsla sta v skedenj.
Zjutraj se je vreme zjasnilo, odpravila sta se dalje in prezivela krasen vikend na smucanju. Kakih devet mesecev kasneje je Janez dobil pismo
od odvetnika. Precej casa je potreboval, da je ugotovil, da gre za odvetnika gospe, pri kateri sta prenocila, ko sta sla s Franceljnom smucat. Poklical ga je in vprasal: "Francelj, se spomnis tiste privlacne gospe izpred kakih devetih mesecev, ki nama je odstopila svoj skedenj?"
"Ja, se," je odgovoril Francelj.
"Si mogoce vstal sredi noci in jo obiskal?" je Janez dalje vprasal.
Malce v zadregi je Francelj priznal: "Hm, ja, pa sem res."
"In si ji dal moje podatke namesto svojih?"
Franceljnu je bilo fejst nerodno, a je dejal: ''Ja. Glej, oprosti. Nic hudega nisem mislil. Zakaj sprasujes?"
"Hja, zenska je umrla in mi zapustila vse svoje premozenje."


(Pa si mislil-a, da se bo zgodba drugace koncala, kaj? )

_____________________________

Voli me iz inata voli me bez ostatka voli me bilo gde sam bas takvu kakva jesam