Pozdravljene.
Se že cel dan sprašujem ali je kaj v zraku, ali pa je naš mali 2,5 let prišel spet v kako fazo. Danes že cel dan prav namerno nagaja. Vse kar rečemo ne naredi in se zraven prav smeji , meni pa ni do smeha. Izgleda pa to tako, da odpre ograjo in se sam odpravi po stopnicah navzdol, si privleče stol do mikrovalovne in pritiska vse gumbe po vrsti, za kosilo pa prosi juho, jo da v usta in nato pljune ven. Plezanje na mizo,... o razmetavanju igrač ne bom niti pisala,..
Sva ga kregala oba naenkrat, grožnje, ne zaleže nič.
Kako naj ga kaznujeva?
Sva že čisto na koncu z živci, utrujena. Zdaj spi in imam kakšno urico, da si zbistrim možgane.
Če imate kakšno dobro idejo kar na plano z njo.
Pa lepe božične praznike.

takšno obnašanje ni nič neobičajnega; najbrž želi vzbuditi pozornost in zato vaju preizkuša; v tem znajo biti neumorni; gre za to čigava bo obveljala in najbrž ti ni treba razlagati, da mora obveljati "starševska"; razložiti mu moraš, da je njegovo dejanje slabo in nesprejemljivo, tega pa nikakor ne sme razumeti, da je slab on in da ga nimaš rada; tako kot moramo otroka pohvaliti, ga moramo tudi kaznovati, sicer "ne dojame" razliko med "dovoljenim in nedovoljenim"; če boš ukrepala takoj, ob prvem takšnem njegovem dejanju, boš prišparala na živcih; moraš pa biti pri tem dosledna; kazen naj ne bo prehuda, na vsak način pa takšna, da bo za neko "ljubo" stvar prikrajšan za toliko časa, dokler ne bo sprejel tvojih pravil, za kar ga pa moraš potem pohvaliti in nagraditi; to seveda ne pomeni "kupovanja" otrokove pridnosti, le primeren odziv na neprimerno ali primerno otrokovo obnašanje - vzgoja pač

Ma kaj pa vem, po mojem samo trenutno razpoloženje. Včasih pride tudi pri nas, da več ne vemo, kako bi, kar na lepem si noče copat ubut, nogavi, skratka tudi beseda ne zaleže. Jaz ga ponavadi kar pustim, da se "zmuli", potem pa se tudi sam umiri.

Če ti nosi stole k pultu in prižiga pečico, mu vsakokrat, ko prime za stol, stol vzami in ga daj na svoje mesto. Desetkrat, pa desetrkat. Včasih vem, da popustimo, samo da imamo "mir" in ne poslušamo civiljenja. Ampak, ko sem pa jaz trmasta, pa tudi ne popustim. Pol seveda trmari in meče igrače in še kaj, pa ga sploh ne šmiram. Pol pa neha, kot bi trenil in vse je OK.

Ja, včasih je prav naporno, ko ne zaleže nič.

Lepe praznike tudi tebi!

Ja kaj bi pa bilo če ne bi nagajali? Saj je to bistvo malčkov. Pa še vrtca ne bo nekaj časa. Lahko pa preverimo če je kaj v zraku bom naštimal eno kratko anketo.

Pri nas je tako vsak vikend, če smo doma. Dejansko so otroci naveličani vsega, ne vejo, kaj bi sami s sabo. Jaz sem tudi že čisto zmozgana, jutri je mož sicer doma, potem bomo pa spet ves teden sami doma in me je že kar grozaaaa, kaj bo. Mi je po eni strani kar malo žal, da sem ju za cel teden vzela z vrtca. Že zdaj me sprašujeta, kdaj gresta v vrtec. Tam jima pač veliko več dogaja kot doma, pa še družbi imata, tako pa cel dan gledata samo moj tečni fris

se podpišem pod nejcko. otroci 'nagajajo' iz dolgega časa. jaz našo ponavadi vključim zraven, ko kaj delam. in jo pohvalim kako lepo mi pomaga. če pa nimam časa in moram kaj na brzino naredit, je pa cel . naša rabi veliko pozornosti in če hočem, da mi ne bo hiše na glavo obrnila, jo moram zaposlit.

Ne mi danes jokamo Vse kar je NE, je potem nežen jok, potem pa vprašanje:A ne MAMI da lahko???OČKa!OČKA!A lahko?????