Lep pozdrav.

Sprašujem vas če vas je kaj strah poroda? Predvsem zdravnikov in njihovih "napak".  Prebrala sem že vse mogoče tukaj na RR in tudi slišala marsikaj od drugih. Mene najbolj skrbi, da bi me predolgo "mantrali", če porod nebi napredoval kot bi moral in da bi prišlo do kakšnih posledic zaradi tega. Za mb porodnišnico sem že marsikdaj slišala. Da je zelo dobro če koga poznaš in da takrat ko se odpraviš v porodnišnico rodit, najbolje tej osebi javit da če slučajno ni v službi vsaj pokliče in reče naj na tebe bolj pogledajo. Takrat baje nimaš kaj skrbet. Drugače pa se lahko zgodi, da vpričo tebe rešujejo križanke in priskočijo k tebi samo takrat, ko se oglasiš.
To upam trdit, ker se je zgodilo moji teti...  Uhhh, kako sem bila jezna, ko mi je to povedala...

Lepo bi prosla za vsako info, kajti mene je groza iz dneva v dan večja...

< Sporočilo je popravil MatMaj -- 23.11.2005 12:12:54 >

ojla.

tudi mene je strah, apak ne vem točno česa. al poroda al pol ko bom mela otroka v rokih in kok pol z njim ravnat kok ga obleč de ni preveč ne premal pa še tisoč stvari....glede poroda pa sem razmišljala de bi svojo G vprašala če je kakšna možnost de je ona zraven ker ji namreč zlo zaupam in se mi zdi super ženska. ampak to jo bom pol vprašala bol proti koncu tko de mam zdej še mal upanja..

sicer pa raje ne razmišljam preveč sej je še čas in kar bo pa bo...

lep dan vsem

Pravijo, da od viska ne boli glava, a tukaj mogoce ta pregovor ne velja.
Vec vemo, bolj smo zaskrbljeni in bolj nas je strah, ce se bo tudi nam zgodilo nekaj kar se je kolegici, sosedi, uni punci na forumu itd.

Na zalost se lahko zgodi marsikaj, a dokler se nam ni, ne smemo biti negativne in moramo misliti an anjboljse.

Ce so bili vsi pregledi do sedaj in do poroda ok in ni nobenih vecjih komplikacij, potem ni razloga za skrb.

Punce, jaz vas ne razumem.
No, razumem da vas je strah poroda ( koga pa nebi bilo ko tok cirkusa okrog tega zganajo ) ampak saj zdravniki in babice so tam zato, da se nanje obrnete. Lepo prosim, a boste kar pustile da vas samo pustijo al pa križanke zraven rešujejo??? Je treba njim rečt da te je strah, vprašat kar te zanima, se pogovorit, tulit, grozit če je treba. Ne pa nemočno čakat če bo kdo slučajno prišel mimo.
In verjamem, da če je tvoja nosečnost normalna in če si relativno zdrava, pa če v nosečnosti normalno živiš in se giblješ ni panike. Sploh si ne moreš predstavljeti, kaj vse zmore tvoje telo.
Ne se bat poroda. Veseli se ga. To bo ena izkušnja ki te bo naredila zrelejšo, močnejšo. Pa še otročka boš dobila!!!


_____________________________

Ne sam jamrat, naredi kaj!

Seveda vas je strah, mene je bilo tudi, ampak me je tudi strah vsakič ko se peljem z avionom, ampak mater sej je ja tam 100 ljudi samo zato, da skrbijo za to, da dol ne pademo. Prosim, malo zaupanja in spoštovanja do zdravnikov in babic, predvsem pa malo več poguma in optimizma!!!

Mene je bilo obupno strah poroda in vsega v povezavi s tem. Rodila sem v MB porodnišnici. Bilo je super, kar se tiče osebja in babic, pa tudi vseh na oddelku. Super so in glede tega se več ne rabiš sekirati.

Me je pa sedaj strah še 1000x bolj porodnih bolečin, ki se ne morejo kosati z osebjem, ker sploh ne veš, če je kdo v sobi ali ne. Važno ti je, da je partner zraven in da ti pomaga dihati.

Rodila sem sicer v MB pred dobrimi štirimi leti, pa letos junija verjamem da se zopet vidimo . Takrat je potekalo vse ok, čeprav sem v porodni sobi dala skoz tri izmene babic. Pa še operacijsko sem spoznala po porodu, ker se je zakompliciralo s posteljico. Torej sem nekaj časa preležala tudi v šok sobi. Jaz imam samo lepe spomine. Se mi zdi, da so se mi posvetili. Pa še nenormalna gužva je bila. Res pa je, da sem šla zelo pozitivno naravnana rodit in sploh nisem pomislila da bi šlo lahko kaj narobe. Imela sem družbo v porodni sobi, tako da kake sestre ki bi v čakanju nonstop skakala okrog mene, nisem rabila. Sem raje "lomila" kosti mojemu dragemu .
Letos junija grem zopet z veseljem tja in verjamem da bo vse ok. Poroda pa se niti malo ne bojim. In še vedno sem prepričana, da vse osebje dela maksimalno nam v prid, da so tam zato, da nam pomagajo. Se že veselim . Kar pogumno.

Mene ni bilo strah. Res. Sem zdajle pošteno razmislila - ne, ni me bilo. Kaj pa vem, zakaj. Tudi ob vseh horror zgodbah, ki sem jih slišala, sem ostala čisto kul. Pa sicer nisem vedno vzor nesekirancije.

Ko sem prišla v porodnišnico in sem zunaj čakala, da je šel mož parkirat, so mi stopile solze v oči, ko sem pomislila, da gre zdaj zares - pa ne od strahu, ampak od ganjenosti. Tudi porod sam je bil čisto vredu. Popolnoma sem se prepustila dogajanju in osebju. Lahko samo upam, da bo tudi tokrat tako.

Jaz sem rodila v Slovenj Gradcu in moram priznat, da je bilo osebje fantatično in tudi sestre na oddelku. Slišala sem marsikaj, ampak mene to ni doletelo. Res je, da sem stegnila gobec, kje je ena babica (mamina kolegica in sem bila full vesela, ko sem zvedela, da je fraj iz osebnih razlogov), potem sem jim pa povedala da sem na zdravstveno hodla pa partner je bil zraven in tako se babica ni odlimala od mene. Ampak mislim, da z vsako tako ravnajo, še posebej pa tisto ki ima partnerja zraven.
Ni bav bav - in vse bolečine pozabiš v nekaj dneh - oz. tisti trenutek ko vidiš svojo dete, vse drugo izgine.

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Ne, nič me ni strah.
Prvič sem rodila pred dobrimi štirimi leti in se od vsega skupaj spomnim le lepih trenutkov.
Selektivni spomin

mene osebno ni strah poroda,"strah" me je tisteg adnove ko bom z otrokom prišla domov,da ne bom dobra mama in da ne bom razumela otroka kaj potrebuje.drugače pa če vas je strah ali ne, ven mora na tak ali drugačen način!

Predn sem bila noseča in ko sem razmišljala o tem, da bom tudi jaz nekoč rodila, me je bilo samega poroda zelo zelo strah. Zdaj ko sem  pa tega strahu nekako ni več. Vem da porodne bolečine bolijo, vendar ko veš kaj dobiš na koncu za nagrado mislim, da so vse bolečine med nosečnostjo in med porodom poplačane. Niti ne razmišljam o tem kaj vse bi se lahko zakompliciralo, ker konec konec naj bi bili v porodnišnicah strokovnjaki, ki ti pomagajo, če gre kaj narobe. Mislim da je najbolje da smo pozitivno naravnane in da gremo v porodnišnico z veseljem, ker bomo kmalu ugledale obraze svojih otrok, ne pa z mislijo kaj vse gre lahko narobe, kje se lahko zakomplicira, kdo od osebja nam bo pokvaril dan.....

_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

Ja, mene je malo strah. Bližje ko je, bolj me je strah. Pa niti ne vem, ali me je bolj strah poroda samega ali potem skrbi za otroka. V glavnem, moram tole predelat pri sebi, da bom šla sproščena na porod, ker če ne bo res hudo.

Jst se najbolj najdem v Jančikinih besedah, čeprav še nisem rodila. Sicer ne vem kako bo tik pred zdajci, ampak do sedaj nimam nobenega straha. Zaupam sama sebi in možu, ki bo zraven, se bova že zmenila z osebjem, če nama kaj ne bo všeč.

In se mi zdi, da me bodo tudi zalile solze ganjenosti in ne straha, nevem mam pač dober občutek

LP,
Tinka

_____________________________

May be I'm not an angel, but I can still fly...

Zivjo, punce!

Ko sem zvedla da sem zanosla me je blo strahotno strah poroda ceprav je bila nosecnost zelo zelo pricakovana..... no v drugem mesecu je ta strah popolnoma izginu sem si pac dopovedala da je to normalen proces in da se res ni kej bat nekako sem se tolazla da to da vsaka mama skos in da bom tud jst in mi je uspelo straha sem se odtresla potem pa te zgodbe na RR ze dva dni se jokam in sam razmisljam kje morem pazit da nebi blo kej narobe.... malo me spet postaja strah poroda predvsem tud zato ker imam predpisano pocivanje torej se minimalno gibam in pravijo da taksne punce teze rodijo.... ja no pustimo se presenetit bomo vidl kaj bo noter ga pa tak al tak v nobenm primeru ne pustijo! Kar se tice bolnic pa nimam pojma kako je ampak vem to da sem enkrat lezala ze na ginekoloskem oddelku v Mb in je blo super osebje. Dvakrat sem bla pa tud ze na ginekoloskem v Celju in mam same pohvale sestre in drugi delavci na tem oddelku so super tko da ko bom sla rodit v Celje mislim da jim bom brez problema lahko zaupala! Vsekakor pa upam da bo moj lahko sel polek ker on mi je v vsakem primeru najvecja upora in vem da ce bo on polek bo porod potekal veliko lazje!

LP pa da bi imele cim manj skrbi sploh pa cim manj straha nekaj straha je pomembnega ti dvigne adrenalin prevec prestrasen bit pa ni vredu!

Katja

Me ni strah, niti zaradi osebja, ki je vendarle usposobljeno (ne moremo za vse negativne posledice kar avtomatično kriviti babic in zdravnikov, saj niso bogovi in včasih tudi oni ne morejo preprečiti komplikacij ali celo smrti), niti me ni strah samega poroda. Nekako se mi zdi povsem logično, da drugače kot z bolečino in vsem kar pride zraven, porod ne more potekati. Čeprav si seveda bolečine ne morem predstavljati niti približno, dokler ne bomo na tem. Bomo videli, kaj bom rekla čez nekaj mesecev .

Jaz pa še ne vem, ali me bo strah, ali ne  Je še kar daleč, ampak zaenkrat se tega lotevam z optimizmom. Nekako ga bomo že spravili ven, vrageca malega. Včasih so ženske kar same rojevale... kaj vem, pa žensko telo je v bistvu tako narejeno za rojevanje potomcev... tako da v osnovi te ravno nima bit česa strah. Vse imamo bolj ali manj isti strah, in to je strah pred bolečino. Ampak bolečino se da obvladovati, če poskusiš.
Moram reči, da zaenkrat me bolj skrbi, če bom znala bit dobra mama. Porod je enkratna izkušnja, mama pa si zelo zelo dolgo.


_____________________________

Carpe diem!

http://drejcdrejc.moj-album.com
http://www.najblog.com/drejcdrejc/

Mene je bilo res strah zadnji mesec,ko se je porod približeval. Pa še to zato, ker nisem imela izkušenj, pa vsi ti govorijo kako boli...Torej sem se najbolj bala te bolečine, ki pa prihaja tako postopoma, da na koncu vidiš, da si prenesel mnogo več, kot si si kdaj zamišljal.
Moje menje je, da moraš osebju zaupat in sodelovat in ne pričakuj nemogoče od osebja. V porodni sobi mora "vladati" simbioza med osebjem in porodnico, da poteka porod brez komplikacij. Tako, da imam jaz pohvalne besede za osebje MB-porodnišnice, čeprav sem privič rojevala 13, drugič pa 12 ur)
p.s. pa tudi če bi katera od babic reševala križanko, me to ne bi motilo, ker če se počasi odpiraš(kot sem se jaz), ti tudi babica ne more nič pomagati, razen, da te na vsako uro pogleda, koliko si odprta in vpraša po počutju ter pogleda na aparature. Zato pa imaš partnerja s seboj. Ko pa se začne zadnja faza poroda, se pa ne boj, da bo kdo križanke reševal, še preveč jih bo okoli tebe.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Še ne.

Vem pa, da bom cela zelena od strahu na poti v porodnišnico.....

ooooooo jaaaaaa, kot

Joj, mene je bilo noro strah. Res. Da bo šlo kaj narobe, da bo z otrokom kaj narobe...Vse mogoče strahove sem si izmišljala. Potem sem celo dr.Pušenjaku zastavila vprašanje na MON-u v kolikih primerih gre kaj narobe, pa mislim, da me je njegov odgovor precej potolažil (bom probala najti link do tja).
Sem se pa potem kakšen mesec pred PDP odločila za EA in potem me kr naenkrat ni bilo več strah. Čist normalno je, da te je strah nečesa, kar še nisi sprobala. Vendar moraš zaupati osebju-oni so tam zaradi tebe in tvojega otročka, verjemi, gotovo bo vse ok.  Srečno!!!

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

oooo tudi mene je ful strah poroda in bolecin...sem se odlocila za EA ampak je vseeno strah prisoten...

Mene poroda ni strah, ker verjamem, da je moje telo narejeno za rojevanje in bolečine, ki spremljajo porod morajo biti, zato da vem kaj se dogaja in pravi trenutek naredim, kar je pač treba. O EA zato ne razmišljam.
S pravilnim dihanjem in poslušanjem babic pa lahko sama pripomorem k čim krajšemu porodu in čim hitrejšemu srečanju z mojim otrokom.

Zgodbe, ki jih berem na RR, me se strašijo, saj nikjer ne piše, da bom imela tudi jaz tako zgodbo.


_____________________________

Princeska Sara se je rodila 29.1.2006.
Princeska Maša se je rodila 13.7.2010.

Ne! Poroda me res ni strah. Me je pa strah prvih dni z novim bitjecem, čeprav komaj čakam.