Mojo mamo je pred 15 leti napadla zelo huda depresija, katere se je vsaj delno pozdravila šele čez nekaj let.  Občasno jo popade tesnoba, obup,...
Situacija je taka, da sva čisto slučajno obe na dolgotrajni bolniški (jaz noseča), živimo pa skupaj.
Danes je spet en tak depresiven dan. Že na obrazu ji vidim, kako se počuti. Pa tudi večkrat mi pove, da jo duši, da ne ve, če bo zmogla (recimo iti na sprehod in podobno).
To njeno stanje tudi mene spravlja v obup. Najprej zato, ker bi ji rada pomagala, pa ne znam. Karkoli ji predlagam, zavrne z besedami: Ti ne veš, kako se počutim, kako grozno mi je.
Strah me je tudi tega, da bom ta vzorec obnašanje (nemoč spopasti se s težavami, prehitro obupati, malodušje) prevzela še jaz (določene podobnosti že opažam).
Prepričana je, da je zanjo edina rešitev zelo drag zdravstveni poseg (ki je samo samoplačniški). Denar zanj bi bilo težko zbrati, ampak ne čisto nemogoče. Najbolj me moti to, ker o tem posegu samo govori in zbira nepopolne informacije, namesto da bi poiskala več predračunov, opravila osnovne preiskave, skratka naredila nekaj konkretnega. 
Kako ji naj pomagamo ven iz tega????

Kakšen poseg - operacijski? Nisem še slišala, da bi bila depresija lahko kirurško odstranjena .

No,m oje mnenje - za tvojo mamo bi bilo najbolje: dober psiholog, dobra terapija v  obliki športa in tablet, kar je verjetno po toliko letih potrebno.....in ne pusti se s tem preveč obremenjevati, sploh zdaj ko si noseča....

... morda še bolje dober psihiater .

Sem napisala psiholog zato, ker psihiatri najraje samo recepte pišejo....:)

Operacijski poseg, ki bi odstranil vzrok (po njenem) živčnosti. podobno kot poprava krivega nosu, ampak pri moji mami to ne bi bila lepotna operacija.

S tabletami pa si že zdaj pomaga, k psihologu in psihiatru je tudi že hodila.

Neves kako bi ji pomagala? Skusaj jo razumet, da je depresivna in ji pomagat z nasveti.. zdaj ko si doma, bi lahko poklicala mogoce za nasvet psihiatra oz tiste ki se z depresijo znajo ukvarjat in prosit kako naj pomagas mami. Tvoja mama ti govori da se ne pocuti dobro, torej zeli da ji pomagas... kdo ji bo pomagal ce ne ti! Saj je tvoja mama, zato ti svetujem, da ji pomagaj! Ce je tako depresivna kot pravis ji pomagaj poiskat cim vec informacij glede tega posega kerega bi rada opravila! Moras jo razumet! Pomagaj ji, da ti nebo kdaj koli kasneje zal.

Depresija je duševna bolezen, z operacijo se je ne da odstraniti kot na primer slepič.

Lepo prosim, da se ne delate norca iz operacije.
Sem lepo napisala - za mojo mamo to pomeni toliko kot za koga drugega poprava krivega nosu - zaradi tega je človek bolj samozavesten, se boljše počuti, skratka ima lepše mnenje o sebi. Kar je pri depresivnih zelo pomembno.
In če bi z operacijo odstranili vzrok, zaradi katerega je mama depresivna, bi ji s tem najbrž pozdravili tudi depresijo.
gotovo ste tu gor tudi takšne, ki ste komu drugemu pomagale premagati depresijo. takšne nasvete potrebujem!

Mislim, da je ta poseg ELEKTROŠOK, kar pa lahko ima še slabše posledice.

Tega ne izvajajo že ulala let. Vsi tisti, ki jih poznam, ki so preživeli ta način terapije, se jim pozna že vizualno.
Zakonsko je pa to prepovedano. Vprašaj Amnesty internacional.


Mami boš pomagala tako, da jo spelješ na način življenja, ki ji je ugajal pred depresijo. Pomagaj ji v tej meri, da se začne ukvarjati z nečim, kar si je dolgo želela: šivilstvo, kvačkanje, kolesarstvo, slikanje na steklo, barvanje vaz, slikanje na svilo....ogromno tega.

Pa kaj vam je res tako težko razumet, da njeno mamo nekaj na njej tako moti, da bi lahko to odpravila samo z operacijo? Sej se ne gre za operativno odstranitev depresije ampak za operacijo nečesa, zaradi česar je posledično mama depresivna. Res ste face, da se tkole norca delate.

Anonimna, če ji leta zdravljenja z antidepresivi in terapije niso nič pomagale, potem mogoče res poskušajte zbrati denar za to operacijo, če misli, da ji bo to pomagalo. Sicer pa namesto nje ne moreš narediti nič. Več kot pumpat samozavest, ji stat ob strani in biti na voljo za pogovor, ko si tudi ti pripravljena na to, ne moreš naredit. Ostalo bo morala narest sama, samo je očitno tako zagrenjena zaradi tistega, pri čemer bi ji operacija pomagala, da ji nič drugega ne bo pomagalo.

Preberi si kaj je napisala Tanikaa...Morda bo kaj pomagalo. Tema je malo nižje na tem forumu.

Sama zdravila ponavadi nepomagajo.Predvsem redno obiskovanje psihologa/psihiatra ,skupinske terapije,telesna vadba in velika podpora družine.In tudi čas je pomemben,da človek predela vse skupaj.
Je pa tudi odvisno kako diagnozo ima oseba??
Poseg da,ampak je veliko stvari v glavi...
lp

_____________________________

Pleši na glasbo,ki jo slišiš.

Tole o zdravilih raje nebi. Res ne. Ker očitnonisi bila še soočena z osebo, ki je imela probleme s socialnim okoljem.Ali druge težave.

Res je, važno je pristopanje svojcev k tej bolezni, največ. Ker človek, kateri  bega v depresiji, ne vidi pravega izhoda. In po določenem času, ko ti tablete dobesedno pomagajo, da začneš proizvajati hormon sreče , šele takrat se človek sam pri sebi začne zavedati, kaj bi lahko bilo, kaj bo ukrepal in predvsem bo človek sam razčistil. Potreben pa je seveda čas. Veliko časa in truda ljudi, ki se gibljejo okoli depresivčka.