K temu pisanju me je spodbudil vaš naval na temo doktorska disertacija , piko na i pa dodal članek, ki sem ga prebrala v reviji: 32-letna hči je tožila očeta, ker ji je po devetih letih "študiranja" ukinil finančno pomoč. In, glej ga zlomka, je deklina tožbo tudi dobila (skupaj z 12.000 eur odškodnine), ker je g. sodnik menil, da jo mora oče preživljati do samostojnosti. In kdaj ta samostojnost nastopi, zanima mene 


Pri nas imamo pravi val "večnih" študentov oz. študentov ki se "furajo" pred študentskega servisa. Me zanima, kako lahko študent, ki mu je v interesu čimprej končati študij, tudi pridno dela, povečini poln delovni čas.
Ponavadi visijo doma do 30. leta, brez vsake vizije o prihodnosti. Pri tem pa jim pomaga država, da lahko delajo prek napotnic, se prepisujejo iz faksa na faks, dokler le lahko.

Mene zanima, kdaj bo tega konec? Kdaj bo študent študent in delavec delavec?

Očitno v tej državi nihče ne vidi, da študenti nujno potrebujejo štipendije, študentska posojila, več prostora v domovih in le takrat bo narejen prvi korak k napredku oz. odstavljanju z mamine joške .

Meni so moji stzarši rekli, da me bodo preživljali, dokler se bom šolala, ampak resno šolala. Če bom pa začela mal bluzit okol, bom mogla it pa delat. Tudi ne bi imela obraza, da bi okol skakala, pa neki na blef študirala, pa starše obremenjevala. Študirala sem do 23-24 leta in do takrat so me finančno podpirali, četudi sem se tačas preselila k partnerju in imela 1 otroka. Ko sem pa diplomirala, pa se je tudi moja "žepnina" ukinila. 

_____________________________

28.8.2007 je zajokal najin sinko Janez

Se strinjam, da je problem širši. In dokler bodo delodajalci raje zaposljevali študente preko napotnice, kot nekoga v redno delovno razmerje, se bodo tudi študentje oklepali statusov. Država pa je tista ki takšno početje omogoča in glede na obstoječo zakonodajo tudi podpira.

Lastnih izkušenj tipičnega osamosvojanja od staršev nimam, ker sta oba umrla ko sem bila stara 18 let. Sem pa potem prejemala pokojnino dokler sem študirala, oz. do 26 let.


< Sporočilo je popravil Naja31 -- 29.1.2010 11:32:43 >

Moje mnenje je da če bi vsak ki študira, dotudiral nekako v doglednem času recimo do 26 leta starosti, se tudi delovna doba ne bi višala. Sedaj jih pa veliko študira do 30 leta in čez in je jasno da ne mora pri 50 ali 55 letih v pokoj. Časi ko smo se zaposlovali pri 15 ali 18 letih so kot kaže minili.

bivši moj je star 38(NE študira) in živi še kar pri mamici in so ful navezana,vedno gresta skupaj v trgovino tudi,mene ful je motlo namest da si moža vzame v trgovino je vzela sina,pa ni samo to

< Sporočilo je popravil pridna_janja -- 29.1.2010 11:38:27 >

_____________________________

Quando fra l’altre donne ad ora ad ora
Amor vien nel bel viso di costei,
quanto ciascuna e men bella di lei
tanto cresce ‘l desio che m’innamora

menim, da ne smemo vse študente metati v isti koš.

ker nekateri morajo delati na polno, da sploh lahko študirajo in ob tem se v roku diplomirajo.

jaz sem delala, ko sem bila študent - vedno ne na polno, ampak večino časa pa. pa sem v roku doštudirala in se kmalu po diplomi tudi zaposlila.

tako da niso vsi študentje taki, ki visijo do 30 leta pri starših in ki šlepajo z napotnicami. vse je odvisno tako od samega študenta kot tudi od staršev, volje in drugih dejavnikov. če je študentu v interesu, da čimprej konča faks in se zaposli, bo to tudi naredil.
moja sestra je trenutno študent. dela preko študenta skozi leto - pomoč v administraciji, kolker lahko, zraven pridno študira in je zelo uspešna.

tako da se da, samo volja mora bit. in interes seveda tudi.

se pa strinjam s tabo, da bi bilo treba nuditi možnost, da bi več študentov dobivalo štipendije, ne samo določen %, pa tudi določene ugodnosti bi morale biti za študente.


_____________________________

14.1.2011 sva te prvič stisnila k sebi ... dobrodošla med nami, najina draga Brina. :-)

Zmagovalec ni tisti, ki je brez poraza, ampak tisti, ki po vsakem porazu vstane in nadaljuje!

Ko sem prebrala ta uvodnik v reviji. Res me je zanimalo, kaj si mislite o vsem tem. Ampak mene več nič ne čudi, kakšna država, sistem, takšno tud vse drugo, poenostavljeno povedano: gnilo

Visijo na jošku glih tolk cajta kolkr jim jošk pod nos starši tlačjo...

ja, s tem se tud strinjam, sam je en problem. Ko "otrok" (saj so to še vedno naši otroci) po domač povedano našnjofa denar, je lahk s študijem hitr konec. To pa jim nudi država. In seveda bodo rajš služili dnarce, kot pridno študirali.
In otrok kakršen že je, jaz kot mama ne vem kako bi mu pokazala vrata . Verjetno ne z lahkoto.

res je. vprašajte raho

Ni mu potrebno pokazati vrat. Pomeniš se z nim, da če že služi svoj denar, da naj ti daje za stroške. hrana, pranje, voda, elektrika stanejo,... naredi mu en hud izračun, pa ga bo hitro minilo. Moj brat je nekje sredi srednje šole začel nekaj popuščati, grozilo mu je cel kup popravcev. In je reku, da bo kr ruknu in si najdu službo. Je mami rekla prov, mu je najdla par služb, ki bi jih mogoče lahko dobil, pokazala kakšne so plače in povedala, kok € na mesec mu bo računala za vse stroške. Se je še isti dan začel učit. Hvala bogu ga je ta obdobje minil in sedaj že pridno študira.


_____________________________

28.8.2007 je zajokal najin sinko Janez

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Mislim, da tale post ne leti na takšne kot si ti. Ni poanta v tem kdaj začneš študirat, temveč v tem, do kdaj "molzeš" starše in vse ostale okrog sebe. V tvojem primeru je situacija verjetno malo drugačna, ker imaš že svojo družino, svoj proračun in nisi v breme staršem in okolici. Študirat greš pa lahko tudi 80ih, če želiš - ampak na svoje stroške.

A ni drugače tako, da lahko koristiš ugodnosti študentskega statusa do 26. leta, potem pa konec? Ker to je po moje potem čisto ok. Po tej starosti si pač na plečih svojih staršev (če so sami tako omejeni, da to tolerirajo), ali pa greš lepo med delovno silo in si po normalni pot služiš svoj kruh. Pa če mene vprašaš je še meja 26 čisto preveč dobrodušna.

pokojnina se izplačuje do 26. leta
štipendija tud do 26. leta
preživnina baje tudi do 26. leta, če se otrok redno šola

torej? kako ji je ratal iztožit? a dej kere klobase no. ne moreš to. in pol jo bo pa fotr razdedinil, ker ga je tkole tožila, bo pa spet jokala, kako nič ni dobila.. mah... požrtija od otrok res.. mularija.... lahko študira in dela, to tko al tko večina ljudi počne, pa še familije majo zraven pa gradijo pa kva vem še vse...

Kolkr se men zdi piše nekak tako....starši so te dolžni preživljat do konca šolanja oz. najmanj do 18ga leta. Torej po tej logiki če do 40ga leta študiraš....

Če pogledamo,koliko je pa takih,ki ne študirajo,niso v službi in še zmeri živijo pri starših in seveda na njihove stroške
Poznam nekoga takega. Punca živi pri starših s svojo hčerko in še novega partnerja je kar povabila živet k njim. Sta oba zaposlena,vendar ne dasta ama ništa zraven za stroške.
Meni se to zdi zelo grdo in bolano od ene odrasle osebe.
In kot,da to ni dovolj je mama od nje postala še celo varuška za ves čas,dobesedno ves čas.
Ker mi je ta oseba zelo blizu in jo imam rada,pa vem da ne bo rekla ničesar in bo vse lepo požrla

Mene je zadnjič na rit vrglo, ko sem na mon-u brala eno debato:

Pisala je ena mama, ki jo sin toži, ja TOŽI, za preživnino. Star je 22 let, redni študent; s punco, ki je nezaposlena (mogoče tudi študentka, ne spomnim se več točno) se je preselil na svoje, pričakujeta tudi otroka.
Ker je po zakonu starš dolžan preživljati svojega otroka do 26. leta, če se le-ta redno šola, je šel za preživnino tožit svojo mamo.
Adijo pamet

A pa prej je živel pri mami in ga je preživljala? Ker če ne se mi ne zdi nič takega. Jaz od fotra nisem videla nobenega denarja (pa tudi njega ne) od svojega 5. leta pa sem ga, ko sem bila polnoletna tudi tožila. Če pa je mama prej skrbela za njega in se je on odločil preseliti na svoje se mi pa zdi to (da jo toži za preživnino) milo povedano podlo.

Ja, živel je pri mami, potem pa se je odselil. On jo je v bistvu tožil, da mu bo mogla do 26.leta oz. dokler bo študiral plačevati preživnino.
Svinjsko, ja. Žalostno in podlo.

jaz sem bla stara 16 let pa sem šla od doma in si sama služila kruh noben mi nič dal ne mama ne oče in vseeno sem končala šolo in imam svojo službo.

_____________________________

Quando fra l’altre donne ad ora ad ora
Amor vien nel bel viso di costei,
quanto ciascuna e men bella di lei
tanto cresce ‘l desio che m’innamora

tak primer tud jaz poznem, s tem da se gre za hčerko. pa ne da redno študira - še srednje šole nima dokončane, pri 22ih ima samo OŠ...prepisuje se iz šole v šolo in nič ne dokonča, s fantom živi v skupnem gospodinjstvu, uradno pa je rpi mami prijavljena, ves čas dela kot natakarica, na črno, nekaj malega pa prek študenta, tolk da ma kritje, fotr ji je pa dolžan plačevat preživnino, v višini nekaj čez 200€

čisto vseeno je, al je redno, al izredno, dokler je otrok nekam vpisan in ima potrdilo s katerim izkazuje status, je upravičen do preživnine - do 26 leta.


_____________________________

..tko ovdje ne poludi, taj nije normalan!

Spet se mi je na bolš poslabšalo!!

Ja znam da me ljubite, u ljubavi je spas, izpred oči mi se gubite, volim i ja vas!

Dokler se šola in to redno, največ 1 leto pavziranja. Tudi izredni študij bi plačala, samo da se na koncu pokaže rezultat.

_____________________________

Tri stvari so nam ostale iz raja: zvezde, cvetlice in otroci. (Dante Alighieri)