Pozdravljene,
z mojim dragim se odločava za še enega otroka in sicer si želiva, da bi bila razlika med njima čim manjša (če nama kmalu uspe bo med njima manj kot 2 leti razlike). Malce naju skrbi, da bo precej naporno glede na to, da je prvi še tako majhen, po drugi strani pa se veseliva, da bosta veliko stvari lahko počela skupaj, ker bosta odraščala en z drugim. Zanima me kakšne so izkušnje vas mamic, ki že imate otroke s tako majhno razliko? Kakšne so po vašem mnenju prednosti in kakšne so slabosti? Bi se še enkrat tako hitro odločile za še enega otroka, ali bi morda kakšno leto še počakale?
Hvala vsem za izkušnje, ki jih boste delile z mano...

Med prvima dvema imam 20 mes razlike, zdaj med tretjim in četrtim bo 16 mesecv razlike. Med drugo in tretjim pa je 27 mes razlike.

Jaz sem mnenja da ni boljšega kot to. Ta veliki dve sta kot rit in hlače, kar hoče ta velika hoče ta mala, kupujem podobna oblačila, ker hočejo obe nositi isto(zbiram vsaj različne barve, da nista ravno kot dvojčici). K sreči je bila ta velika ob rojstvu sestrice dokaj samostojna, jedla je sama za mizo, oblekla se je skoraj vse sama, tako da stem nisem imela dela. Morala je pa biti vedno zraven, ko smo kopali, previjali, preoblačili.

Edino kar je rabiš malo več organizacije, kako in kaj  boš prej naredila da je vse prej napravljeno in pripravljeno da greš prej na pot, ali sprehod.

Če  te še kaj zanima pa kontaktiraj na zs.

Mi imamo 2-4-6.

Ja, naporno je, 2 v plenicah, nočno zbujanje, bolezni si podajata ...
To so minusi, a je plusov več. Naši se lepo skupaj igrajo, so povezane, znajo malo počakat, potrpet, tudi pomagajo že, pogledajo ena na drugo, vse cunje in otroško opremo ponosijo in porabijo, zanimajo jih iste stvari, tako jim je lažje ustreči..

Če ti že prvi lepo spi ponoči, jaz ne bi razmišljala in bi takoj imela drugega. To je zelo veliko vredno, da je mami spočita in polna energije. Nam oba nista spala. Malega sedaj pri 11. meseich odvajam od nočnega bujenja oz. dojenja.  Oba nista marala dude, tako da sem jima jaz bila prvo leto.  Mi imamo skoraj 2 leti razlike. Ta velika je šla komaj sedaj v vrtec. Sicer velik plus so bile razne virozice in prehladi, vendar mali je imel kljub temu 3 prehlade (virozne) do 6. meseca. tako da... 

Mi imamo razliko 21 mesecev..sedaj je tavelik star 3 leta in 7 mesecev, malo bo zasčetek januarja stara 2 leti! Lih včeraj sem ju gledala, ko je bil tavelik kao volk, mala pa zajček in sta se lovila..pol ko jo je ulovil, pa se je delal, da jo bo pojedel pa jo je tako po trebuščku lupčkal...mala se je tok smejala in sem si rekla včeraj, joj kako bi bilo dolgčas mulčku(pa meni tudi) če bi bil samo eden!
Moja dva sta bila s spanjem kr pridna, je bilo pa vseeno skoz neki...al enga primit, al drugega, previt oba, pa dojit, pa prvega poštimat...sam to pač moraš vzeti v zakup in sploh ni panike..vsaj meni ni bilo nč hudega! Sedaj pa imaš pomoje itak manj dela kt samo z enim! naša dva(trkam) sta pridna, in se lepo skupaj igrata(ja se tudi scufata, itak), pa mala lukca vse uboga, bolj kot če ji jaz kej rečem..pol pa k vidi da sem jst huda, pa Luka reče Alji no  nehi zdej jokat al pa bom jst hud-pa je mir ..no da ne dolgovezim, jaz bi takoj še 1x tako razliko nardila, brez premisleka!

Pri nas imamo 23 mesecev razlike. Je naporno in je lušno. Seveda pa je vse odvisno od dneva. Ravno zadnje dni je pri nas čista norišnica, ker je hčerka (skoraj 3 leta) začela nekaj štrajkat z vrtcem, ponoči se je začela zbujat.... Sin je pa pač tipičen 10 mesečnik. Ponoči se še zbuja, ne hodi še, zato je veliko po rokah itd. Dela je veliko, vendar pa je več tistih lepih trenutkov, ko z možem ugotavljava, da bi se, če bi še enkrat imela to možnost, odločila enako.

jaz mam med prvim in drugo razliko 2 leti in 4 mesece, pa je super. Okoli 2 let itak postanejo zelo samostojni,pa drugače dojemajo prihod dojenčka kot če imaš manjšo razliko (med drugo in tretjo je 13,5 meseca), jaz sem ga vozila zraven na UZ da je poslušal srček in videl dojenčka. veliko bolj mu je bilo zaniivo kot sedaj 3 .
Naša dva se kar naprej še neki bockata,pa pikata, pa Alinina najljubša igra je da mu zame stvari, ampak eden brez drugega ne moreta. Včeraj ko je Aleks imel telovadbo je bila Alina tako nerazposajena, prav dolgčas ji je bilo. Kar sedela je pred telovadnico in gledala proti vratom. Ko smo prišli pa po njega not, je paulovit nismo mogli tak je dirkala za njim. Ja je naporno ampak je tako lepo, ko vidiš da se imajo fino fajn.

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Pri nas je razlika 19 mesecev, oba fantka. Meni je super. Dokler ta mlajši ni dopolnil eno leto je bilo kar naporno, ampak če se ozrem nazaj in pomislim, da sem bila pretežno sama, ker mož ogromno potuje in sem v tistem obdobju naredila tudi magisterij sploh ni bilo tako hudo. Najtežje mi je bilo zvečer, dokler nista ujela enakega ritma spanja, saj nisem mogla biti sama z njima. Če sem dajala mlajšega spat, zaspal je samo v rokah, in nas je starejši "zmotil" je bilo potrebno spet vse od začetka in potem sta postala sitna in jok... Tako da smo se v tistem obdobju vedno, ko je bil mož na poti, selili ali k mojim staršem ali pa k njegovim. Sedaj pa je tako super, ker sta vedno skupaj, skupaj se igrata, zelo sta navezana in tudi nam je lažje saj vse aktivnosti počnemo skupaj, beremo jim iste knjige, hodita skupaj na tečaj ang., pa na plavalni tečaj.. če bi bila večja razlika bi bilo vse to podvojeno.

Pri nas je 23 mesecev. Za tretjega otroka sva želela še manjšo razliko, pa se je žal zavleklo in se še vleče. No, kakorkoli že - meni je večino časa super. Vmes je bilo obdobje, ko je bilo za znoret, ker sta si šla na jetra in sta si bila ves čas v laseh (začelo se je, ko sta bila stara 3,5 in 1,5 in je trajalo pol leta). Zdaj sta pa prava zaveznika in kompanjona, lepo nam je.

Pri nas je 15 mesecev razlike.
Sine je star 22 mesecev, hči 7.
Kot so punce že napisale, plusov je več kot minusov. Sicer sta moja dva še tako mičkena, da pluse še čakam.
Meni je bilo dosti težje v nosečnosti, ker sine še ni hodil,ker je bil non stop bolan in se je pač hotel nosit, jaz pa z velikim in nazaj trebuhom do vesolja!

Najtežji deli so drugače nočno spanje in bolezni.
Moja dva se še oba zbujata, sine enkrat, hči cca 3X. Če moža ni doma, moram sama za oba vstajat.  Zdaj če boš imela zaspančka, to ne bo problem.
Bolezni pa...zaenrkat še nista bila oba hkrati bolana, me je pa tega strah. Ampak bomo že.

Tudi vi boste, tako da kar veselo v akcijo.