O eklampsiji ti iz lastnih izkušenj težko kaj napišem. V literaturi je povsod navedeno, da je eklampsija smrtno nevarna tako za otroka kot za mater. Edina rešitev je prekinitev nosečnosti.

V obeh nosečnostih sem imela preeklampsijo (stanje pred eklampsijo). Znaki so visok pritisk, edemi (zastajanje vode v telesu) ter beljakovine v urinu. V prvi nosečnosti sem začela zatekati nekje okoli 32. tedna nato so se pojavile še beljakovine v urinu. Razen močno otečenih nog, ki so me motile v toliko, da nisem imela kaj obut je bilo počutje ok. G ni dajala pozornosti na to. V 38. tednu so se mi začele pojavljati bolečine v žlički, slabo počutje in močni tenzijski glavoboli, ki so bili znak visokega pritiska. Predstavljaj si, da imaš glavo v primežu in ti jo nekdo stiska. Drugače ti ne morem opisati takega glavobola. Šla sem na urgenco, kjer so me zadržali in naslednji dan zaradi preeklampsije, ki je prešla v Hellp sindrom, bruhanja in izgube zavesti naredili urgentni CR. Ko sem se zbudila iz narkoze je bilo vse ok. Počutila sem se kot prerojena.

V drugi nosečnosti so se edemi pojavili kasneje, vendar so se v 39. tednu začeli kazati zelo podobni simptomi kot prvič, zato niso čakali in mi ob edemih, beljakovinah v urinu ter visokem pritisku brez odlašanja prekinili nosečnost. Pooperativno se je pokazalo, da so bili jetrni testi že rahlo povišani.

Kot je meni razložil zdravnik, pač organizem začne zavračati plod v telesu. Pojavijo se določeni simptomi in pomembno je, da jih g prepozna, spremlja njihovo morebitno stopnjevanje in pravi čas ukrepa. Gre pa za posledico hormonskih dogajanj v telesu.


Prav o tem si lahko prebereš tukaj:
EKLAMPSIJA