Že kar nekaj časa imam veliko željo po še enem otroku (tretjem). Glede na to, da sva oba z možem dobro situirana, da imamo lastniško stanovanje, mogoče malo majhno, pa vseeno, če je za štiri, bi bilo tudi za petega družinskega člana,....mi nikakor ne uspe prepričati moža, da bi imeli še enega.

Vedno najde sto in en  razlog za NE. Res je, da imava dva otroka z zelo malo starostno razliko in da je bilo prvi dve leti zelo naporno, saj sva bila in še vedno sva, za vse sama, pa vseeno, želim si še enega. Mož je odločno proti in mi pravi, da naj začnem malo uživati in se na tak in drugačen način prepustim razvajanju.
Naj hodim na aerobiko če mi paše, rolat, plavat, tečt, h kozmetičarki, s kolegicami na kofetke,....meni pa resnično ni do tega.

Uživam, ko sem cele dneve z otrokoma, ko skupaj delamo to in ono, ko ju zvečer kopam, berem knjigice, pojem pesmice, oskrbujem potolčena kolena, ju dajem narazen kadar sta si v laseh, se učim z njima in  spoznavam stvari, ki jih prej nisem poznala, uživam tudi takrat, ko mi jo zagodeta in sem zelo huda ...

Zadnji kompromis, na katerega sem s težavo pristala je bil, da počakava samo še toliko, da bosta vsaj toliko samostojna, da ju bom brez težave lahko pustila sama na igriče, da bosta šla oba v šolo,....

No ja, to je res samo še dobri dve leti, samo kaj hudiča ko sem v letih, ko bo biološko urica začela tiktakati.

Ne bojim se nočnega vstajanja, ne bojim se mastitisev, ne bojim se podobe zombija, ne bojim se neštetih virozic,...bojim se samo, da se bova odločila takrat, ko bo vlak odpeljal z zadnjega perona .

Tokrat anonimna .

Če si mož ne želi otroka več, ga Ne sili.. Žal moški niso kot ženske, kljub vsemu temu, kaj moramo v nosečnosti pretrpet, si želimo še in še, a moški ne želijo več.. Koliko si pa stara, da ura že počasi tiktaka?
Praviš, da se ne bojiš nočnega vstajanja in tako dalje.. Ampak moraš pomisliti tudi na moža, česa se on boji, pomisliti moraš tudi na otroke.. Želim ti, da boš dobila še enega, vendar s tem, da "težiš" ne boš nikamor prišla, kvečjemu bo pripeljalo do prepira...

LP

Za 3.  bo očitno potrebno ateja menjat. 

Jaz sem vedno govorrila, da bom imela , ampak po prvem, ko sva se odločila za majhno razliko (ker sem jaz zaradi  ostala brez službe), kasneje sva z taščo imela težave, posledično med sabo,... sem to željo po 3.  potisnila v ozadje. In, čez  leta se je pač zgodilo, da sem zanosila. Patnerju sem dejala, da ga ne bom obdržala, ker pač med nama ni bilo vse tako, kot bi moralo (seveda je bila vmes spet tašča) in, naj me ne prepričuje drugače. Seveda tega nisem morala naredit (tašča ne dela več težav) in danes je najmanjša pravi sonček.

Ampak, ti se moraš resno pogovorit s svojim možem, potem pa boš videla. Njega silit v nekaj, kar ne želi, ni ravno pametna odločitev.


_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Ti  kar vztrajaj. Ga boš že prepričala. Moški rabijo malo več časa, so pač bolj počasne narave, kaj češ.  Ti kar navijaj in navijaj, malo na hec obrni vse skupaj in navijaj dalje. Saj znamo, a ne?

Ne sili ga. Verjetno je zanj bilo dosti bolj naporno vse skupaj kot zate. Za otroka se morata vedno in res vedno strinjati oba. Res lahko vsake toliko še vprašaš ali že kaj drugače gleda in razmišlja, če ne potem pač ne.

Zdajle ga sicer lahko 'prisiliš' (psihološko prepričaš), da bo morda že zaradi ljubega miru rekel da imejta 3. otroka. Samo potem boš pa kar naenkrat jezna. če boš sama za vse, ker recimo tvoj nima več energije.

Potem imamo poste v smislu, nič ga ni doma, raje je s prijatelji kot z nami, sama ponoči vstajam, sama se igram z otroci, vse mu naredim on pa saom leži pred televizijo,....

Kljub partnerstvu smo ljudje individualna bitja, ki potrebujemo tudi čas zase, svoje aktivnosti, sprostitev in tudi počitek.

Midva si oba želiva tretjega in ga imava tudi v kratkoročnem načrtu. Če bi si ga jaz želela, on pa ne, bi mu fuuuul najedala. Tako kot bo on meni za četrtega .

Mora biti res hudič, če je želja tako močna, odziv z moške strani pa takle. Nimam nobenega pametnega nasveta, ti pa želim, da se uspeta zmeniti tako, da bo obema prav.

Nimam nasveta, ker nisem v  taki situaciji, amšak si tako lepo napisala kako zelo uživaš s tvojimi otroki,
da me je prav ganilo.