lep pozdrav! ne oglašam se pogosto,sedaj pa imam problem. Imam dvojčka stara štiri in pol leta in oba sta mi začela gristi nohte,eden celo blazinice na prstih.S pogovorom ni nič, tudi nagrade ne pridejo več do učinka.Zanima me če ima kdo podoben primer in kako ga rešiti,počasi me začenja skrbeti.

Stare mame so otrokove ročice pomočile v kurji drek, pa so se odvadili. Ok, to mal za hec

Kot pri vsaki takšni psihološki težavi, je treba poiskat vzroke in se šele potem ukvarjat s posledicami. Tako so mene naučili, in tega se držim kot pijanec plota in sem se skozi celotno vzgojo moje hčere, najprej vprašala zakaj je temu tako, šele potem ko sem prišla do vzroka, ki sem ga najprej poskušala odpraviti, včasih mi je uspelo, včasih ne in je problem sam minil in šele potem sem se ubadala s posledicami.

Verjetno ti odgovor ne bo všeč, ker pričakuješ nasvete v smislu konkretnih rešitev kaj narest z nohtki, da jih ne bosta nosila k ustom. je tko? No, če te vzrok ne zanima preveč, potem to preskočimo in imaš več variant. Kupiti tekočino za nohte, ki je nestrupena, a izredno grenka, če jo otrok nese v usta in ga to odvrne od grizljanja, ampak moraš vedet, da se tud na to grenkobo hitro navadijo. Podobno je z vsemi ostalimi bolj "domačimi" ukrepi. Feferoni, itd. Lahko pa poskusiš tudi z varianto "lepa beseda, lepo mesto najde", v smislu, pogovora, ampak pri tej starosti, se skoraj zagotovo ne obnese. češ, kdo te bo pa hotel s pogriženimi nohti ipd.

več ti ne znam svetovati. A dejstvo je, da sta verjetno v kakšni psihološki stiski. lahko da je čisto prehodne narave, če se bo pa predolgo vleklo, se je pa za pogovort s kakšnim strokovnjakom.

moje mnenje

Tudi naš tavelik je skoraj pri isti starosti začel gristi nohte, in to čist v živo.

Smo se pogovarjali, pregovarjali, obljubljali, pa je bilo vse pogriženo.

Potem, ko sem videla da se naenkrat ne bo dalo nehat, sva se pa zmenila da neha grist prstek po prstek. Mirno, brez nervoze, sva se v nedeljo zmenila, da bova naslednjo nedeljo mezinčka postrigla. In da mu bom med tednom, če ga vidim grist, roko nežno umaknila iz ust. Pa smo po kakšnih 2 tednih postrigli prvi nohtek, pa čez nekaj časa dva, in tako do 10. Vsakič sem ga pohvalila, češ vidiš, da ti je z malo truda uspelo. Danes nohtov ne grize več, no, včasih je kakšen zlomljen (pomoje odgriznjen), ampak ne delamo panike.

Pogumno, saj bo šlo.

_____________________________

Lep pozdrav
tasika

Jaz sem si praktično celo osnovno šolo grizla nohte, pa nisem bila v kakšni psihološki stiski, tak da niso za vsako stvar krive takšne in drugačne travme in stiske. Kaj pa vem zakaj, iz navade, podzavestno že pravzaprav sem jih grizla. Pomagalo ni nič, ne grenke kremice, ne razni laki, ne nagrade...tud ko sem imela do krvavega pogriženo (bolelo ko ) sem po par dneh ne-grizenja, zopet grizla, pa me je mama skoz opozarjala in mi odmikala roko, ni bilo učinka. Odvadila me je sošolka v prvem letniku sš, ko me je vsakokrat, ko sem prst približala ustom, frcnila po roki in mi težila (še zdaj sem ji hvaležna ), ker valda njo sem bolj poslušala, kot mamo, ker mame itak nič ne vejo, ko si najstnik .

Ok, nekega pametnega odgovora ti nisem dala, pač hotela sem napisat, da včasih pač za kakšno stvar ni posebnega vzroka.

O, jaz sem pa prepričana, da gre pri griženju nohtov za kakšno stisko. Lahko je tudi samo obremenjenost, ali pa podzavest (nekaj ga muči, pa še sam ne ve dobro kaj), ki se je otrok niti ne zaveda, in je seveda staršu še težje pokukat na to področje otroka. o tem od kod izvira grizenje nohtov, je cela študija napisana. to pač ni na mojem zeljniku zrastlo. Se pa strinjam, da včasih mine brez pretirane pozornosti, včasih pa se izkaže, da je potrebna pomoč. V vsakem primeru ni za ignorirat. če ne drugega zato, ker je lahko griženje nohtov izredno boleče (kar se je zgodilo tudi pri tebi).

Moja oba sta si grizla in nehala, pa spet in nehala. Pri teh letih (4 in 5) mislim, da so še poleg psih. vzrokov tudi kako oponašanje drugih, pa kratek čas... bolj nedolžni vzroki.
Pri starejših otrocih pa sem tudi jaz prepričana, da nekje tiči razlog. Sama sem dolgo grizla nohte, in lahko tudi napišem, kot kat von d, da nisem imela psihološke stiske kot otrok, ampak, ko sem šla na hipnozo, da se odvadim, pa smo le ugotovili, da mi je selitev v 1. razredu zelo spremenila vsakdan. Sicer sem zavestno bila vesela selitve in večjega stanovanja, ampak dr. je sumil, da pa mi le ni bilo tako ok, ker sem takrat tudi začela nohte gristi. Prvo sem brata oponašala, potem pa je že problem postal.
Se pa način hipnoze za odvajanje grizenja ne razlikuje od hipnoz za druge odvisnosti, cigareti, alkohol,...  tako, da je psihološko. Povdarjam, da sem bila starejši otrok. Moja2 ne bi pri teh letih dala na hipnozo

Tudi moja hčerka je pri teh letih grizla nohte, pa priznam da nisem nikoli pomislila, da je tukaj kak psihološki vzrok , pri nas je bilo bolj to da je njena prijateljica grizla in je seveda solidarno začela tudi ona , potem pa smo se pogovorile in tudi kupila sem un lak ki naj bi bil grenki, ampak naši ni to nič pomagalo, ko sem ji pa obljubila, da ji bom nalakirala nohte ce jih bo nehala grizit in res tako se je veselila, da bo imela namazane, da je v trenutku prenehala in sedaj pri sedmih nikoli ne grize nohtov pa tudi namazanih nima. Vem da ti svojima ne mores obljubit da jih bos lakirala ne , pa poizkusi s pogovorom ali pa tako kot ti je ze ena svetovala prstek po prstek

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Tudi jaz sem grizla nohte v vrtcu,oš in srednji pa še kasnej,poskusila vse živo od pelina ki je grenak in smrdi,do laka proti grizenju,do barvnega laka ki spušča barvo,pa nič pomagalo,ko se mi je 1x noht zagnojil ker je rasel od grizenja postrani in je bila potrebna operacija mi je pa šklocnilo,da je dovolj in sem prenehala! A kaj ko sem čez par let med nosečnostjo začela nazaj in še danes nimam ne vem kako lepih nohtov se pa precej kontroliram da jih ravno nimam v ustih.Temu se reče preveč čustveno obremenjeni ljudje več ali manj pa jih začnemo grickati iz navade,ker nam je dolgčas in smo zatoplejni v neko razmišljanje..tako mi je to obrazložila psihologinja h kateri sedaj vozim svojo 8 letno hčerko ki jih tudi kake 2 letigrize pa ji nič ne pomaga,da bi se odvadila.
Tako da vse možno počnem da jih nebi grizla,pa saj se ji da kar dopovedat,ni tako grozno kot je to bilo pri meni je pa moteče in šele sedaj opažam kako je to moralo bit grozno za ljudi okoli mene..bo že dojela..ne mislim si zarad tega razbijat glave,ker se nekaterim pač neda dopovdat če si to ne želijo.

Jao pa psihološke stiske... jaz sem grizla nohte kot nora, pa nisem imela nobene stiske, ker je nisem imela za kaj imet... ko sem nehala grist nohte, sem začela grist obnohtno kožico.. in če me je kdo opozarjal ali me še... te me šele naredijo živčno...
kaj češ...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

jaz sem mojega že 3x odvadila. Po kakšnem letu dni je začel ponovno. Upam, da je zdaj dokončno odvaden.

Mi pa ni smešno, saj se posledice poznajo tudi na zobku. Dlesen si je porinil čisto dol na stalnem zobku in zobozdravnica je rekla, da če ne bo nehal, da mu bo zobek izpadel. Seveda je še ne 7 let star in mu dol visi za zobek, ker po moje upa, da mu bo spet nov zrasel.

Najprej je palila nagrada, pogovor... zdaj žal nič več. Tisti lak grenki itak dol požre.
Jaz sem mu žal, pa naj se sliši še tako kruto rekla (sem bila že čist obupana zaradi novega, poškodovanega in komaj izraslega zobka), da če ga vidim, da si grize nohte, ga udarim. Pa se je začel jokat, sem bila cela paf. Je komaj povedal, da ga bo potem bolelo. Ampak besede več nisem mogla požreti in sem rekla, da se naj pač sam odloči kako bo.
In od takrat si ne grize nohtov zdaj že nekaj časa. Hvala Bogu, pa mi izrečene besede tudi ni bilo potrebno uresničiti.


< Sporočilo je popravil Paštetka -- 2.10.2012 12:00:19 >