Letos smo 8.letno hčerko prvič vpisali v glasbeno. Že celo leto je razlagala, kako so želi igrati violino. In smo jo vpisali. Ker v glasbeni poli ni bilo prostora, smo jo vpisali v zasebno glasbeno. Že takrat sva jo z možem spraševala, če si to res želi, pa je bila tako navdušena da je kar pokalo.

Zdaj pa ŽIV OBUP ! Ko mora vaditi, je stalno jok in stok. Mož in jaz sva že čisto popenila.

Na mesec dam 60 EUR, zato da bo ona enostavno afne pokala ! Sploh je ne zanima. Seveda zdaj še ne igra, ampak pač spoznava instrument, pa vadi pravilno držanje violine in loka. Pa niti tega noče !
Učitelj pa pravi, da dokler tega ne zna, ne moreta naprej.

Ima me že, da bi izpisala pa pika.

Kaj pa vi mislite ?

Jaz sem hodila v glasbeno od svojega 7 leta. In mi je blo na trenutke živ obup. Pomislite to je prostovoljna šola s kontrolkami testi ipd -  starši me nisop nikoli silili vaditi so mi pa vedno dejali da sem se sama za to odločila in da moram zato tudi vaditi. Sedaj mi ni žal to da sem opravila 6 let klavirja in 3 leta prečne flavte mi je zelo veliko bogastvo. jaz ti predlagam, glede na to da je hči dobvolj velika da razume da ji poveš, da se je sama zato odločila in da naj se potrudi....aja pa še preveri kakšno učiteljico ima-mogoče pa je problem v tem, da ne zna motivirati dovolj.

Ma saj ji razlagam, pa kot bob ob steno. Učitelj je grozno prijazen fant, tako da res ne vem .

No pravzaprav vem. Hčerka je že po naravi lena. Žal tako je. Vsako stvar se hitro zagreje, še hitreje pa spusti. Sploh če je potreben kakšen napor.

Jaz sme bila tudi taka, tako da jo čisto razumem.

Izpiši jo, brez veze, da se vsi sekirate zaradi tega.

Mogoče bo pa našla kdaj kaj, kar jo bo zanimalo, če bo veliko stvari probala. Pa saj ti jo približno poznaš in veš, kaj ji leži.

Se še dobro spomnim, kako sem zveeesto obljubljala, da tenis je pa to, definitvno, da tenis bom pa igrala. Samo če mi kupijo lopar. Ma sem navijala do konca in naprej. In ja, seveda sem ene trikrat potem še celo res šla ...

Mojemu otroku se tudi za nič ne da potrudit, ampak ker jaz vem, kaj mu leži, kaj ga veseli in kje je dober, ga pač porinem tja in tam vztrajam, da je. Sicer niti to ne bi, ampak se mi zaradi njegove precej slabe samopodobe zdi dobro, da se nekje lahko pokaže, da je dober.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Točno takega imam doma. Šel na sprejemne pri sedmih letih, bil sprejet, igral violino. Samoiniciativno, samozavestno, mami pa v dvomih  Na začetku navdušen, minilo ga je sicer  po letu in pol. Vztrajala sem 4 leta. Ne bi ponovila. Se mu je zagabila violina in glasbena tako, da je joj. Koliko je bilo pa borb, pregovarjanj, prigovarjanj, mojih živcev, njegovega smisla.... Uf. Glej, nisem tista, katera puško vrže v koruzo, sploh ne. Vedno sem vztrajala: kar si vpisal na začetku leta, boš tudi končal. In je naredil. Pa sem ga prepričala še za eno leto. In je naredil. Pa naslednje.... Nima smisla. Meni je šlo preveč energije. Zdaj pa ni ne tič ne miš. Nima narejene nižje glasbene, denarja je šlo, ima pa res splošno izobrazbo, katere sama nisem nikoli bila deležna. In to šteje: kar je, ni preveč! Ti boš svojo čez tri leta še lahko prepričala, da vpiše drug inštrument, ali pa violino, jaz mojega nikoli!

_____________________________

nima smisla, da nekam hodi, če ne uživa. in očitno ne bo ne vem kako uspešna v glasbenih vodah, drugače bi to že pokazala...usmeri jo raje nekam drugam (kjer ne bo zoprnega vežbanja lestvic ).

Morda pa je hčera šele zdaj uvidela kaj točno pomeni učiti se igrati na inštrument. Kako pa naj bi si 8-letnik prej to predstavljal? Če ne gre, jo izpišite. Ko bo našla nekaj, kar ji bo pisano na kožo, bo tudi malo bolj pomigala. Pa kaj, če bo zamenjala 10 hobijev? Pa kaj, če bo šele pri 15. našla pravo stvar? A bo kaj zamudila? Edino, kar boste dosegli z vašim nerganjem in negativnim odnosom je, da jo boste zafrustrirali.

Glej, jaz sem igrala klavir,prvič se mi ni dalo več hodit po 4 letih. Potem sem s pregovarjanjem staršev in učiteljice zmogla še 2 leti.
Pri tebi pa glede na tak začetek po moje tudi nima smisla. Če bo pa recimo naslednje leto hotela igrat flavto, jo boš pa spet lahko vpisala.

Zakaj bi jo silila, če ji ni do tega? Kot je že ena napisala, si verjetno to ni niti predstavljala kako zgleda. Jaz je ne bi silila.

Jaz bi tud rekla, da jo izpisete. Skoda denarja in vasih zivcev. Ona je verjetno imela cisto drugo predstavo o tem, sedaj ko pa vidi, da je drugace, pa jo je minilo. Se mi zdi da je to cist normalno pri otrocih. Koliko sem jaz vsega sprobala in delala, pa prepricevala starse, da je to to. Ampak ce hcerka ne bi probala, ne bi vedela, da to ni za njo. Tako da ste prav naredili da ste jo vpisali, sedaj ko ap vidite, da ne gre, pa odnehajte.

_____________________________

Sedaj nas je pa pet!

To je malo pretirano.
Kot so ze napisale, verjetno si niti predstavljala ni, kako bo. Da poka afne lahko reces potem, ko ze nekaj casa hodi in se ji cez noc ne da.

Sicer pa od otroka pri teh letih ne mores pricakovati, da bo tocno vedel, kaj bi rad in pri cem bo vztrajala. Se ti ne ves, pa si odrasla oseba. Samo otrok je, se veliko poskusov in napak bo in obsodi jo takoj, da je afna. Meni se tako grdo in vzviseno slisi .

Učenje instrumenta je na začetku za otroka zelo naporno. Slišijo in vidijo nekoga igrat npr. na violino in jim je všeč, ko pa primejo prvič instrument v roke, pa je zgodba čisto drugačna. Poskusite hčerko motivirat in ji razložit, da je vsak na začetku potreboval kar nekaj časa, da je lahko zaigral svojo prvo skladbico. In ko jo bo ona lahko zaigrala, bo mogoče oz. skoraj verjetno dobila nov zagon in voljo, da se bo naučila še naslednjo in naslednjo. Če pa še takrat ne bo ne volje ne interesa, pa predlagam da jo izpišete, ker otroka silit h glasbi nima smisla in je lahko učinek ravno kontra kot ste želeli. Sama učim na glasbeni šoli, in 80% učencev izgubi voljo že po prvih učnih urah. Veliko vlogo odigrajo starši in učitelji, ki otroka na začetku spodbujajo. Ko pa otroci delno osvojijo tehniko instrumenta, in lahko po vseh teh hudih urah končno zaigrajo nekaj, kar jim je všeč, postane naenkrat vse skupaj zanimivo. Počakajte, če bo vaši hčerki tudi.
Pa čim več nežnih tonov v hiši vam želim!

Mislim, da je hčerka stara dovolj, da se vsedeta in pogovorita ali je smiselno nadaljevati z glasbeno šolo. Morda je sprva res mislila, da bo uživala, ko pa je uvidela, da se bo treba bolj truditi, je pač popustila.