Moj mali car 2,4 leta je ful priden, rad pomaga, ... v glavnem je priden in ubogljiv otrok. Zvečer pa ne in ne zaspat. Tako, da sem zdaj že nekaj večerov zapored znorela in dobesedno kričala na njega , naj se umiri in uleže. Ful mi je hudo in imam slabo vest . Vendar le to zaenkrat pomaga. Res da se potem malce joka in kmalu zaspi. Vedno grem z njim v posteljo, ven iz sobe me "ne pusti". Joj, kaj bi šele potem bilo. Vedno poskusim na lep način, se malo pogovarjava, debatirava, potem pa rečeva lahko noč in brez besed zaspat. Ampak on ne, takrat se začne fešta.
Dajte me malo potolažit, da nisem edina ki znori, ker mi je ful hudo. Sem pa res bolj impulziven tip, ki nekaj časa z lepa, potem pa popizdim in nimam več živcev. Moja mamca je tudi kdaj zaupila nad mano in se kregala, jst pa tega ne bi rada prenašala naprej. Zelo se trudim, res zelo, pa še vedno upam in verjamem, da mi bo uspelo.

Hvala, ker ste prisluhnile mojemu "problemu"!

Sekiranje za nazaj ne pomaga, raje pomisli, kako boš v bodoče ravnala, da se take situacije več ne bodo ponavljale. To, da edino tako zaspi, verjetno ni ravno najboljše ne za otroka, ne zate, a ne? Si predstavljaš, da bi ti vsak večer v joku zaspala? Tako bi veljalo razmisliti o kaki drugi metodi.
Ko smo pri nas v situaciji, da sinko ne nardi tega, kar jaz želim, pač vztrajam pri svojem in ni popuščanja. Če začne jokat, trmarit, ga odnesem v njegovo sobo in vztrajam, da tam ostane, dokler ne bo pripravljen na pogovor oz. se bo nehal dret. Pri nas to zaenkrat pali.
Enako bi ravnala v tvojem primeru, oz. sem, ko smo imeli podoben problem. Vztrajala bi, da  je čas za spanje. Speljala bi ves obred odhajanja spat, ga pobožala, polubčkala, pokrila in šla ven. To bi ponavljala, dokler ne bi razumel, da je sedaj res treba spati in da nobeno izsiljevanje, jok itd. ne pomaga.  Je naporno, se pa obrestuje.

To, da si se zdrla parkrat na otroka, pa gotovo ni nobena katastrofa zanj, gotovo pa ne bo dobro, če bo to postal vzorec. Verjemi, govorim iz lastnih izkušenj.

Meni se tudi zdi, da več dosežeš z mirnim tonom, sicer pa sem sama tudi precej vzkipljiva, tako da se trudim ohranjat mirne živce. Ko mi film poči, grem raje stran in - če se le da - prepustim vajeti možu ali komu drugemu, če je ravno v bližini. Rbim 2-3 minutke, da malo diham, potem je kul.
Drugače pa ob izbruhih tudi primem hčerko in jo nesem v njeno sobo in jo potem tam pustim razgrajat, čez pet minut je kot nova.
Je pa res, da se je kaj takega zgodilo samo ene 3x, drugače je zelo pridna (pa tudi malo mlajša od tvojega - 14m).


_____________________________

The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.

kaj pa počneta zvečer v postelji? Moj 3letnik je isti, sem porabila dosti "treninga" in trikov, da sem ga navadila, da sam zaspi. Mi2 prebereva pravljico, zapojem mu par pesmic (vse skupaj traja okoli 20 minut), pol pa mu rečem lahko noč in odidem. Da mu je lažje, pustim vrata odprta pa še eno malo lučko na baterije ima, da se z njo zabava. To, da vse skupaj traja kar nekaj časa mu olajša ta prehod med dnevnimi aktivnostmi in nočnim počitkom. Zadeva kar deluje, se pa tudi zgodi, da si zaželi, da ostanem z njim in takrat to tudi storim.

Impulzivna sem tudi sama, mi je težko, sploh če vem, da me čaka še gora opravkov, poleg tega pa še študiram, sem se pa v teh njegovih treh letih kar lepo uspela strenirat, da zavestno ostanem mirna, čeprav vem, da bi normalno že eksplodirala.

< Sporočilo je popravil 2ursae -- 21.9.2008 18:12:55 >

_____________________________

moj 3-letni otrok na morju, navdušeno in razneženo opazuje mravlje: "iii, mravljica! Nosi drugo speštano mravljico!"

Tudi pri nas je tako, zvečer ne in ne zaspati, da je tudi meni že film počil. Drži, da otroci niso na gumb, da bi po celem dnevu, v trenutku (ki ga resnici na ljubo izberemo mi - ponavadi ko je že zelo zaspan) odsekal in se bodo umirili. Je pa res, da smo tudi me krvave pod kožo. In to vsak večer znova. Včasih me zamenja mož, v glavnem pa so to moje zgodbe. Saj bo minilo, ko bo večji, bo že sam zaspal. Slaba tolažba, a to je pač tako, tako smo jih navadile.

Ja, še ena taka! Nicimoja ne, nisi edina niti slučajno in nisi slaba mama zato! Po moje je čist sprejemljivo, če po celem dnevu non-stopnega ukvarjanja z našo mularino poleg kupa drugih obveznosti, ki so tudi nujne, zvečer komaj čakaš, da prideš do tiste zaslužene urice ali dve časa zase! J... ga, konec koncev smo tudi me vseeno še ženske s svojimi potrebami in ne samo mame, gospodinje in stroji... Ja mene kr dostkrat raznese, pa ni treba da tulim, sam zavpijem in je kr mir! Se obadva obrneta v steno in zaspita v trenutku! Ma sej vem, da ni najbolje, ampak včasih se pač ne da drugače. Mislim, da mali ne bodo imeli zaradi tega kakih večjih problemov in da bodo vseeno čist srečni...   Čez kakih petnajst let, se bomo pa naspali, ko jim ne bo za vstajat in bodo zvečer zaspali ob kom drugem...nam ne bo treba uspavank pet...  

_____________________________

MONTIGNAC

Hvala, da ste malce pomirile. Se z vsemi mnenji strinjam, se zelo trudim, da bi bilo drugače in da se to ne bi več ponavljalo. Ko me pa dec razjezi sem pa še bolj tegotna in prej vzkipljiva.  Mah, več dejavnikov na to vpliva.

Moj sin je star 4,5 let, hčerka pa 7,5 meseca. Oba gresta spat ob 19 uri vsak večer, brez "trtemrte". Ni potrebno nobeno dretje, niti nimata nobenega gumba za izklop. Imata pa red in večerni ritual. Točno vesta, oba že od rojstva, da je ob 18 uri večerja, ob 18.30 risanka, po risanki pa umivanje in spat. Sin se ni še niti en večer kregal da ne bo šel spat, celo sam gre. Pa je načeloma zelo živahen, jezikav dečko.

Jaz vedno trdim da je to stvar navade in reda.

alfabeta, se strinjam s tvojim zadnjim stavkom in vsaka čast, če je vsak večer tako. Tudi jaz sem se odločila, da bo treba nekaj ukrenit. Danes sva lepo prižgala malo lučko, prebrala dve knjigici. Nato je ugasnil lučko, malo sva se še pogovarjala, malo je zapel, potem pa se je lepo obrnil in zaspal. Prav oddahnila sem si, ker vidim, da gre.In to z lepa!!!  Upam, da sem na dobri poti in da bo tako vsak večer naprej.

Točno tako. Tudi pri nas imamo vedno vsak večer enak ritual in gre tudi brez problemov spat ob 19.30, star je pa 17 mesecev.
Drugače pa sem tudi jaz zelo hitre jeze in tudi jaz prevečkrat povzdignem glas nad malim in se tudi zelo trudim, da bi tole stanje izboljšala in moram rečt, da če se malo "zamisliš" in kontroliraš je res stanje veliko boljše.
Nicimoja - želim ti "mirne živčke" in da vama tole uspavanje uspeva čimboljše še naprej.

_____________________________

------------------------------------
Če sončka ni, sonček bodi ti!
------------------------------------

Ja res je vsak večer tako. Sem pa tudi jaz zelo nagle jeze in živčkov. Tako si pomagam, da ne znorim. Z ritualom. Saj smo vse krvave pod kožo in vse imamo en kup obremenitev čez dan. In najbližji so nam ponavadi pivnik za izbruhe, ampak se vsaj jaz močno trudim da ne eksplodiram.

Pa  nicimoja za včeraj. Poskusi vsak večer enako, ne delaj izjem z izgovorom "danes pa nimam časa" če res ni nujno potrebno in drži se ure. Boš videla da boš kmalu pisala kako super je sedaj večerno uspavanje.

Držim pesti da ti uspe

Pri nas imamo dvojčke, dvoletnike in imamo čist drug problem. Ritual obstaja: večerja, umivanje zobkov, v pižamice, prebrat knjigico, v posteljo, poljubček, spat. In potem se prične žur, skakanje po posteljici in klepetanje, klepetanje  in še klepetanje. Posteljice imata tak, da je med njima en meter in klepetata v nedogled, včasih tud mal jokata za mamo (redko). Sem jih včasih hodla mirit in sem ju miljonkrat položila za spanje, pa zdaj preprost nimam več energije. Zdaj jih pustim in pač klepetata dokler ne zaspita, ponava cca. pol ure. Zaenkrat mi je v bistvu fino da zaspita večinoma brez joka in moje prisotnosti, je pa druga stvar, ki me zelo skrbi. Kmal bomo prevelik za posteljice in bomo moral v klasično posteljo - kak direndaj bo potem, ko bosta lahko lezla vn iz postelj?? Me je že zdaj strah kak bo to zgledal in morem rečt, da kljub temu, da sta dvojčka in zagovarjam to, da spita v isti sobi premišljujem, da bi jim naredili ločene sobe. A je kle kaka mamica z dvojčki, ki je tole že dala skoz?? Kak nasvet kak jih lepo umirit ne bi škodil:)

Se 100% strinjam z alfabeto!

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

trinityslo, kaj pa - če si to lahko privoščite - bi jima kupili eno večjo posteljo (npr. francosko) in naj spita v eni?

Lp,

živa