Lep dober dan vam želim!
Danes ponoči celo noč nisem spala, po glavi mi roji tisoč in ena stvar. Sedaj se bom le izkašljala, izpovedala, nekomu moram povedati, mogoče bo potem bolje.
Sem zadnja izmed treh otrok in tudi jaz sem pred dobrim letom odletela iz domačega gnezda.
Z možem sva si našla stanovanje z najemnino in začela uživati. Najemnino imava še eno leto, potem pa se bova mogla odseliti. Kam?
V prihodnjem letu pričakujeva najinega prvega sončka. Tako rada bi mu zagotovila varen in topel dom, pa nekako kar ne vidim izhoda. Tukaj kjer sedaj živiva sva nekako na polovici poti obeh staršev. Da bi našla drugo stanovanje z najemnino ne upava, saj je kraj majhen in stanovanj drastično primanjkuje. Še tega kjer sva sedaj sva dobila po vezah. Ponudbe na trgu ni. Za nakup bi se mogoče še nekaj našlo, ampak kaj ko cene segajo v nebo. Toliko kredita nama nobena banka ne bi dala. Bi mogla imeti direktorske plače za kaj takega.
Nekaj časa sva razmišljala, da bi šla k enim od staršev, vendar sva to misel opustila. Razumemo se sicer dobro, ampak ne predstavljam si, da bi živeli skupaj. Moji starši nasprotujejo vsemu kar jaz predlagam in doma nekako nimam prave podpore. Nekje v prihodnosti bi si namreč rada naredila majhno hiško in odkar sem to povedala doma je pri nas vse narobe. Moja mama je zelo egoistična kar se tega tiče. Nekako si je ona v svoji glavi naredila načrt, da bom jaz ostala doma in ker sedaj temu ni tako je vse obrnjeno na glavo.
Ne razume, da midva iščeva stanovanje le za prebroditev, ne pa za stalno življenje.
Ne razume, da si midva prav tako želiva majhno hiško, kot jo imata onadva.
To ker sta moja starejša sestra in brat šla od doma je še nekako preživela, sedaj ko je ugotovila da je izgubila še mene je pa čisto paf.
Kako bo v prihodnosti ne vem. Tako rada bi dobila neko majhno stanovanje, ki bi bilo samo naše. Ponoči ne spim zaradi teh skrbi, stalno se sekiram zaradi tega. Bojim se, da to čuti tudi moja pikica pod srčkom in da se ne počuti prav nič dobro.
 
Ne pričakujem nobenega nasveta, ničesar. Mogoče le kakšno mnenje. Le morala sem se malo izkašljati, mogoče bo sedaj bolje in bom vsaj malo lažje dihala.

Ne vem v katerem kraju živita in kaj pomeni "na pol poti do staršev" ampak če v kraju, kjer živita sedaj ni stanovanj, ga pa iščita drugje. Vedno se kaj najde. Če se doma ne razumeš, ne sili nazaj domov, ko boš imela  se bo mama samo še bolj vmešavala in se ne boš počutila vredu. Rajši si najdita kako majhno stanovanjce samo za vas 3, pa tudi če bo dalje kot "na pol poti" do staršev. 

_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

Se strinjam z sončecem

Poglejta stanovanja še kje v okolici. Tudi če je dlje od staršev. Nekje da boste še vedno blizu službe. Pa mogoče poglejta za kakšno starejšo hiško če jo dajejo v najem. Najboljše da data oglas da iščeta stanovanje. Sigurno se bo kaj najdl.

Za mami se pa ne sekiraj. Bo prebolela, slej ko prej. Ti živiš svoje življenje ne njeno, imaš svoje sanje in svoje želje za prihodnost. In nisi jih dolžna nikomur zagovarjat. Raje uživaj v nosečnosti.

Ni lahko živeti pri starših. Jaz živim pri njih, čeprav tudi pri nas ne primanjkuje prostora. Tudi moji bi zelo radi videli, da bi miva prišla k njim nazaj. Nikjer nimava oz. ne bi imela svojega mira. Mene iz tira vrže že to, da mi v soboto ali v nedeljo že ob 9h prideta na kavo, mi smo pa še v pižamah, pa čeprav sta ob že ob 7 pokonci. A to sta le dva dni na teden ko nimamo drugih obveznosti in se najraje vsi 4je žulimo in cartamo v postelji. A k sreči sva našla parcelo - sicer blizu njihove hiše. A čevlje mora vseeno dat gor, če hoče prit na kavo in nihče ne bo slišal kdaj smo vstali in če se mi ne bo bom pustila vrata zaprta, pa četudi bom doma. Moja dva sta itak navdušena da bova gradila in k sreči da nisva gradila prizidka zraven. Res je kot je napisala sončece, zakaj pa ne bi šla dlje od doma? Kot pravi rek: "Staro in mlado ne gre skupaj." Slej ko prej naletiš na kakšno mino. In ko so tu še  se stari starši zelo radi vtaknejo povsod not, tudi v to kako so otroci oblečeni, ..... pa to je že druga zgodba.

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Po mojem mnenju, je mnogo prezgodaj za tako obremenjevanje. Stanovanje imata še eno leto in verjemi, v tem času se vama bo odprla neka pot. Daj stvarem čas in uživaj v nosečnosti.

joj, če bi vedela za rešitev bi ti jo z veseljem povedala, glede cen se res strinjam, če nimata oba kar fajne plače si takega kredita ne moreš privoščiti....tudi mi2 bi rada nekam šla na svoje, a kaj ko so cene res zasoljene...

upam da se bo za tebe s časom uredilo. držim pesti!

seveda je izhod, vse se da, pa čeprav brez direktorskih plač.

seveda ne moreš štartati na hišo, mogoče se moraš odseliti stran. ampak zdaj je pomembna tvoja družina, z mamo pač prekini stike.

če sta v normalnih odnosih jo izkoristi, dokler si ne zgradita svoje hiše, ampak ji to tudi povej. drugače pa kupita svoje stanovanje npr. v zagorju, kjer so cene 3 sobnega (sicer starega) 11 mio. potem ga prodata in gresta naprej. ena možnost je še stanovanjski sklad, ki bo sedaj spet dal ven razpis in tudi kredite je možno dobiti.

ne obupaj, samo ven iz lj in sedanjega okolja morata iti pa bo.

_____________________________

iz malega zraste veliko