Zanima me, če vaši osem mesečniki že plazijo, sami sedijo...?
Kje se igrajo, kako, v glavnem vse.


_____________________________

Največja sreča so otročki, zato sem srečna petkrat.

Naš 8,5 mesečnik samostojno sedi že dober mesec, po trebuščku se plazi rikverc še malo dlje, kakšen teden nazaj pa je "iznašel" kobacanje, tako da zdaj pridno vadi. Pincetni prijem mu tudi že gre. Govori bolj malo, včasih mu rata tatatatata, teta, dada (pomena itak ne razume), mame še ni na sporedu  Rad pa preizkuša, koliko decibelov zmore s svojim glasom  
Kadar sva doma, ga imam na puzlah, sam se zamoti za kar nekaj časa-najraje kar sam prevrne košek za igračke in brska po njem. Obožuje daljince, mobitel, kable,... Rad se žoga z mano z eno malo ropotajočo žogo.

Aja, pa obožuje pesmice-predvsem mravljico, od CDjev pa ima zelo rad Baby mozarta.
Pa en velik žgečkljivko je

Kaj pa tvoja?

_____________________________

Razvajeni otroci vedno kaj zahtevajo, ustvarjalni vedno kaj ušpičijo.

Od naših "8 mesecev" je minilo že ohoho časa, ampak se pa kot včeraj spomnim, da sem ga dala z 8-imi meseci v hojco, pri devetih  pa je na čudež vseh shodil. Od takrat naprej me ne more nihče več prepričat, da hojca upočasnjuje otrokovo "shoditev".

Pri 8ih mesecih je naša samostojno sedela (od dobrega 6. meseca dalje), se kobacala (od 7. dalje), dvigovala in hodila ob opori (pri 7ih).

Glede na to, da smo se ogromno prenosili, se zdaj sama zamoti z igračami. Rada ima knjigico s plastičnimi platnicami, pa razna grizala, največ časa pa preživi s kockami. Navdušena je nad vsem, kaj ima gumbe (daljinci, telefoni ...), ampak je to pri nas ne-ne. Pa ščipalke jo tudi zamotijo. Rada posluša glasbo, ko ji pojem, zraven brunda, rada pleše in se smeje. Najraje ima pesmice Moj rdeči avto, Enkrat je bil en škrat in Angina. Čeprav se nič ne pritožuje, če ji zapojem še kaj drugega. Pa zvečer, preden zaspi, rada posluša Uspavanke za dojenčke ali kaj od Raimonda Lapa.

Govori nekaj malega: tata, dej dej, ne ne, mama izjemoma (če je dobre volje), kaj več pa že ne rata.

Drugače pa zna pokazati, kako je velika, kako dela indijanček, kako dela avto, kako je ne-ne, če hoče kakšno stvar, da prosim-prosim ...

To je trenutno vse, kar se spomnim.

Andraž je star 8,5m
Kaj vse že "zna" oz. "zmore"?
Samostojno sedi (no, že kar nekaj časa), v stajici uživa sam s svojimi igračami - zamoti se za kar nekaj časa. Ko vidi kakšno stvar, ki ga pritegne, našobi ustnice in se dere "u u u u" ali pa oooo. To mi je ful smešno.
Pa če ga vprašam Kje je tika-taka, začne takoj po stenah iskat uro, in ko jo najde, se ustavi na njej in se ful smeje. Enako stori, ko ga vprašam Kje je lučka.
Zelo rad preučuje tudi kolesca na avtomobilčkih. To bi lahko počel verjetno celo popoldne.
Plazi še ne. No, ritensko se poriva. Ko sedi, se z rokicama opre na tla in se vrti v krogu. Se pa zelo trudi postavljati na vse štiri, in potem se ziblje naprej in nazaj, ampak "speljat" mu pa nekako še ni ratalo.
Najbolj pa se mu dogaja med kopanjem, ko se v sedečem položaju vrti po svoji banjici.
Zelo se tudi poskuša prijeti za kakšno stvar in poskušati vstati.

Od čebljanja mu uspa ta ta ta, ou ou, ne ne ne, dej dej, dejte dejte, tet tet, ata ata, bau bau,.....

Pincetni prijem mu tudi zelo uspe, še posebno, če na svoji mizici (na stolčku za hranjenje) zagleda mikroskopsko majceno drobtinico. Potem se pa on spravi to pobirat s tistimi svojimi drobnimi prstki, in potem ne odneha, dokler mu ne uspe pobrat. Potem pa to čudo približa očem - tako zelo, da kar zaškili. To je pri njemu cel projekt. Bog ne daj, da pa to opazi med hranjenjem. Potem seveda hrana nima več pomena... Je drobtinica veliko bolj pomembna... hi hi hi

Za lahko noč si sam vklopi uspavanko (lunica z vrvico).

Ko sliši glasbo se začne nenormalno veselo pozibavat, kot da pleše, zraven se pa smeji ko da je ful ful ful smešno pa fajn.
Pa postalo mu je tudi že nerodno, ko ga ogovori kakšen tujec. In potem se skrije pri mamici - se mi obesi okoli vratu, jaz pa se kar topim zraven, ko me objame

Aja, pa rokice že kak mesec in pol ponudi, ko mu rečem "greš k meni".

Koprideva do vrat in mu rečem "daj tok-tok" naredi pest in potolče po vratih, kot da potrka.

Pa zadnjih nekaj dni smo ga naučili dat PA-PA. Čeprav še revček zelo okorno pomaha, ampak pomaha pa. Srčkano...

Verjetno je še kaka taka simpatična stvar, ampak trenutno se ne spomnim...
Skratka, pravi mali facek je.






_____________________________

Andražek je pa smeheca pojedel... :)

Moj sinko je takrat začel samostojno stabilno sedeti in se plaziti, pri osmih mesecih in enem tednu pa je vstal prvič na nogice. Nenehno si je nekaj "brundal" in pripovedoval ter nehal poslušati pravljice, ki sem mu jih pripovedovala ob gledanju knjgic, saj več ni imel časqa sedeti pri miru. Poleg tega, da je takrat začel natikati vse, do koder je segel, je postal tudi zelo družaben do tujcev in ni bilo nobenega problema, če ga je človek, ki ga je prvič videl, vzel v naročje. pomembno mu je postalo le o, da mu ta novi človek tudi kaj novega pokaže. Č pomislim nazaj - osmi mesec je bil v bistvu zelo velik prehod v njegovem življenju, saj je osvojil veliko novih stvari.

Še nekaj sem se spomnila: kje je lučka zna pokazati, pa-pa maha že lep čas in ljubčka daje. Smeti mi redno pobira s tal, tako da moram res sproti čistiti, drugače mi vse pobere.  Pa zanimivo ji je luči prižigati.

Fuuuul stvari. Naš je star sicer šele 7 mesecev pa skoraj nič od naštetega še ne ovbvlada.