Ok mogoče bo tole malo smešno pa vseeno ....

Stara sem 28 let, imam družino , nimam pa prave prijateljice in to mi včasih grozno manjka. Nimam osebe na katero se lahko zanesem, ji zaupam, se z njo pozabavam, pojočem...(razen moža,kar ni enako)
Z leti sem izgubila nekaj prijateljic, ker je vsako neslo na svoj konec...saj imam kolegice,znance...s katerim se včasih družimo ampak nimam pa osebe ki bi jo lahko poklicala kadar koli in vem da mi bo prisluhnila.
Trenutno nisem v službi, ven tudi ne hodim ker imam majhne otroke....tako da veliko možnosti nimam da spoznam kakšno novo osebo
Sem pa zelo odprta in rada spoznavam nove ljudi in priznam da mi takšna družba manjka. Torej kaj mislite? Saj sem že hotel iskati na internetu pa se mi je zdelo smešno..da bi napisala kar oglas da bi rada spoznala kakšno prijateljico...sigurno nisem edina ki si jo želi

hvala da ste me brale

Pojdi ven z malimi otroki . Saj verjetno ni tvoj pogoj za prijateljico, da mora bit brez otrok;). Torej pojdi ven na igrišče, z malimi otroki in tam bojo mamice z malimi otroki in zelo verjetno bo tudi kakšna fajn vmes . Jaz sem spoznala par zelo fajn punc tako:). Ker so naše punce v isti skupini ali so bile ali pa smo se samo srečevale na igrišču in pač čvekale, da nam ni dolgčas samo za mulci gledat;).


Tu gor se vsake toliko pojavi oglas: sem od tu in tu in iščem punco za skupno vozičkanje, tako da ne boš ne prva ne edina:). Kar pogumno

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Iz kje pa si?

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Živjo,

jaz imam iste težave. Preselila sem se k možu in vsi stari prijatelji, ki sem jih imela na morju so se kar razkropili...so šli svojo pot. Mož ima tako službo, da nima kaj dosti prijateljev (nobenega), ampak on pravi, da mu to ne manjka. Jaz, pa še tisto sosedo s katero sva se nekako razumeli se je odselila in sem tudi ostala sama z otroki. V vasi kjer živimo je pravo mrtvilo....ko grem na sprehod ni žive duše naokoli. Včasih se vprašam ali je z menoj kaj narobe....ampak se počutim osamljeno kljub dvem punčkama, ki sta res prisrčni. Pa sej z možem se razumeva ampak...kaj pa tiste stvari, ki bi jih hotela povedati samo prijateljici....ko imaš vsega čez glavo....tudi moža . Pomislila sem, na mamice iz vrtca....pa že so se začele grupirati na tiste ki imajo in tiste, ki se ne vozijo z raznimi benflni....takih, pa ne rabim kljub temu, da ne čutimo še pomanjkanja. Tudi novo leto smo preživeli doma jaz, mož in tamale, ki so že ob 9-ih spale. Eh bolje, da neham. Raje bi se namakala nekje v toplih krajih kot pa v tej turobni Ljubljani oz. malo izven.

jz tud sm neki ratala sci-fi (al pa una z "dopisnimi" prijatli - atm anyway ) in mam dost prijatlov s katerimi "kafetkam na daljavo" - hej, to pa lahko postane nov trend!

Pa še zebe te ne - ker če bi šla ti zdaj na kavo ali čaj tam na tiste vaše zamrznjene stojnice... bi se verjetno mal drugače počutila;).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Vse kaže da nas je kr nekaj,ki so zaradi selitev iz takšnih in drugačnih razlogov ostale "same".
Namreč tudi jaz po selitvi nimam neke prijateljice za čvek. In sicer mislim v tem smislu,da jo lahko pokličem in vprašam,če ma čas za čvek. Imam kr nekaj virtualnih čvek prijateljev sam v živo je pa suša. Pri sebi predvidevam da je krivo tudi to,da sem doma in tako je še manj možnosti za najdet nova prijateljstva. Tako so mi v živo družba predvsem mož in otroci.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

ojla, tudi jaz sem že tu iskala kar iščete sedaj, pa nobenega uspeha, pa kot sedaj vidim ste tudi sedaj s svojimi kraji skrivnostne, kaj nam je nerodno povedat iz kje smo:( doma.
No če je le katera iz okolice Radovljice - Gorenjska jaz sem za za prijetno pozitivno družbo in klepet včasih pa tudi za jok ;) s kratka za skupno preživljanje prostega časa in za klice v sili ;)

Papa mejte se

Jaz sem iz prekmurja, tako da ce je katera iz teh koncev naj pise na zs.

_____________________________

25.08.2005 Alja

Vse v življenju enkrat mine! Sreča, žalost, smeh in solze; vse je le trenutno stanje. Zato uživajmo vsak trenutek posebej in bodimo srečni.

Kako nikogar ne najdete? Saj ni nujno, da so to prijateljice vaše starosti. Družite se z ljudmi, ki so okrog vas, mlajši, starejši, in boste že našli 'pravo' tudi za čvek. Ma se povsod najdejo v redu ljudje, samo če doma čičaš in čakaš, ne bodo padli z neba.

Meni pa to ni težko, povsod najdem stik..samo nisem tip od dolgih kofetkanj, da bi posedala cele popoldneve.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Odvisno, kako si naštelan; vsekakor nekje je treba začet, ne samo čičat in čakat. Mogoče je z malim otrokom še lažje, ker smo ob otrocih bolj čutni, in se tudi hitreje zaćutimo.

No punce jaz pa sem 35 letna primorka, ki sedaj živi v okolici Iga. Če je kje osamljena duša kot jaz in bi šla na en kafe z otroki naj se mi javi.

LP S

Ok, resno vprašanje. Si se na "stara" leta preselila v drug kraj, kjer NIKOGAR ne poznaš?

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

A veš, da tole ni niti malo smešno...res ne.... in ko berem odgovore nekaterih mi je v resnici prav žalostno....virtualno prijateljstvo...niti v milijonih let ne bo moglo zamenjati pravega pristnega prijateljskega čveka od blizu...iz oči v oči...pa če je ob kavici ali pa ne...kaj vse virtuala prenese...kaj vse lahko folku netveziš...kaj vse lahko postaneš, pa v resnici sploh nisi...in seveda v obratni smeri....Virtualno prijateljstvo in pravo resnično prijateljstvo sta tako narazen kot dva planeta....lahko bi rekla, da je virtualno prijateljstvo le nek slab nadomestek za pravo pristno prijateljstvo...kot neka poceni kava namesto dobre Bar kave....
Strinjam se s tistimi , ki pravijo da popokaj deco in pojdi med ljudi...med mamice...babice...otroke....prijateljstvo res ne izbira let...pa tudi spola ne...
Razumem, da je tistim, ki ste v tujini in nekje v novem okolju to težje...vendar slej ko prej človek požene korenine...spozna ljudi....naveže stike...takšne pristne in ne le virtualne....
Osebno se mi ljudje, ki imajo le virtualna prijateljstva smilijo...mogoče sem čudna...staromodna...vendar mi pristni stik preveč pomeni....virtuala mi je pa tako za hec...zanimiva....posrečena...vendar daleč od pristnosti...pač takšna kot nam tisti dan paše....
Želim ti, da bi našla voljo...pogum....za to, da bi šla v svet ...resnični...in poskušala spoznat ljudi v reali...resnične ...prave...pa čeprav ne vedno dobre volje....takšne človeške in ne le tiste na gumb...

pelin,
daj še nekaj pikic ... pusti za virtualne prijateljice. Skoraj vse si porabla

Smotka...

Hvala, evo, zdaj so pa še zadnje tri šle

Izkušnje. Očitno mi ni težko navezat stikov, čeprav mi ni do neskončnih druženj in kofetkanj. Najdeš pa družbo povsod, če želiš in če se normalno obnašaš.

Seveda smo različni,ampak če se preseliš v novo okolje, ne moreš pričakovati, da boš sedel v dnevni in se bodo prijatelji ali vsaj zelo dobri znanci kar sami narisali. Pač je treba tudi svojo rito premaknit - kako, je odvisno od tega, kakšen tip.