Jaz moram jutri v službo !
Ne vem če bom sploh preživela cel dan. Kako vam je uspelo preživeti prvi dan in pustiti otroka v varstvu?
mene tako skrbi vse skupaj, da se bojim, da bom zbolela!

_____________________________

28.1.2007 se je rodila naša princeska Lia.

Ja, poznam ta občutek. Jaz sem bila cel mesec sitna, tik preden se je začela služba pa se zvečer jokala kot dež . K sreči sem imela krasno službo in super sodelavce, tako da je bilo potem vse enostavno. In tudi na nov ritem smo se hitro navadili. Ponavadi je tako, da je najtežje začeti, potem pa gre.  zate in verjamem, da bo šlo! SREČNO!

_____________________________

Jaz v svetu, svet v meni živi!
Skoraj že spim, a svet je! Svet se ne zdi!
Slišim rimo, kako govori:
pred rojstvom te ni bilo,
po smrti te ne bo,
a zdajle si.

Sočustvujem s tabo. Jutri je tudi moj prvi dan v službi, po enem letu in pol.

Poskusi odmislit to, da je otrok brez tebe, ali pa pomisli, kako se ima lahko fino tudi z drugimi. Ja, slab občutek je prisoten, vendar tudi otrok mora kdaj pa kda j bit BREz mame.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Jaz sem se na te stvari močno psihično pripravila in mi je pomagalo.

Že pol leta prej so me vsi spraševali, če bo zdaj kmalu konec veselja in bo treba v službo . Sem bila čisto na tleh, če sem pomislila, da bom malega knedla pustila komu drugemu. Sploh zato, ker je takrat hotela biti samo z mano.

Dve stvari sta mi pomagali. Prva je bila izjava moje prijateljice, ki me je spomnila, kako sem se, ko sem še delala, veselila enega prostega dneva, kaj celo celega prostega tedna. Rekla je, naj se poskušam enako veseliti vsakega dneva porodniške, ki mi še ostane...do konca.

Druga stvar je bila pa moja ugotovitev, da bo katastrofa, če se ne bom nekako sprijaznila z dejstvom, da je treba nazaj v realno življenje. Punčka je medtem odraščala in kdaj pa kdaj ji je ugajala družba drugih, kar me je veselilo.

Pred odhodom v službo sem punčko začela uvajati v jasli. Druge izbire nisem imela. Ne bom rekla, da je bilo popolno, daleč od tega. Ampak v družbi vrstnikov je uživala in to mi je vlivalo optimizem.

Ne vem, poskušaj si dopovedat, da bosta kakovostno izrabila vsako prosto minuto, ki vama bo na voljo. In da verjetno potrebuješ službo, da otroku nudiš udobno sobico, kakovostno in okusno hrano, topla oblačila,...

Boš videla, ko bo "zalaufalo", ti bo odleglo.

Srečno!

_____________________________

Cvetim...

Hvala vsem za vzpodbudne besede!!!

Zdaj vsaj vem, kako se počutijo mamice, ki mi pustijo svoje sončke v varstvo. Namreč sem vzgojiteljica in imam sončke stare toliko, kot je moja. Jaz moje sicer ne bom dala v vrtec, ker ga nisem dobila in bo pri tašči , kar me malo skrbi, ker včasih naredi kaj po svoje. No bo že kako, nisem ne prva in ne zadnja, ki gre skozi to.
Lp in še enkrat hvala!!

_____________________________

28.1.2007 se je rodila naša princeska Lia.

Jessy: meni je tudi bilo ful hudo. Zadnji mesec, preden sem šla v službo, sem imela kot ene vrste depresijo, skoz se cmerla in tako naprej. Po kakih dveh tednih v službi pa sem se takega (novega) ritma ful navadila in tako meni kot tudi naši bejbi to ful ustreza.

Ko boš v službi, poskušaj čim manj mislit na svojega otroka. Jaz sem to naredila tako, da sem se popolnoma potopila v svoje delo, pa tudi začasno nisem imela nobenih fotografij v kakih okvirjih zunaj na sliki, ker bi mi bilo še bolj hudo in bi jo še bolj pogrešala vsakič, ko bi jo videla. Nekateri delajo sicer ravno obratno, da imajo vse mogoče od otroka zraven, pri meni pač to ni šlo. 

Poleg tega pa še tole - otroci so tudi radi še s kom drugim. Naša je ful rada tako z varuško in njenim sinom, pa tudi s svojimi starimi starši, ki jo občasno čuvajo.

Tako kot so že pred mano druge rekle, boste imeli v času, ki ga boste preživljali skupaj, bolj kvaliteten skupen čas.

Drži se.

Jaz enostavno nisem imela časa za razmišljanje o tem v službi, tako da se nisem tako zelo sekirala. Sem pa šla res takoj po službi ponj v vrtec in se mu popoldne veliko bolj posvečam (še zdaj), kot če bi bila cel dan skupaj. Vsekakor pa ti pravim, da se bosta navadila oba in bo kmalu vse lažje.

_____________________________

20. 8. 2005 se je rodil naš Aljaž

No, pa sem preživela dva dni. Sicer bi kar najraje bila skoz na telefonu in klicala kako se Lia počuti, če je vse ok,... ma saj veste.  Nisem še se čisto navadila na službeni ritem, ampak se bom kmalu morala.

Sicer pa imam zaenkrat v skupini 7 majhnih sončkov, ki so pravi mali nagajivčki in prav luškani, zato mi je tudi lažje hodit v službo.

Hvala vsem za prijazne besede!
LP

_____________________________

28.1.2007 se je rodila naša princeska Lia.

Jaz si pa rečem, da bom morda čez leto pa pol spet doma . Drugače pa mi teče zdanji teden porodniške .

_____________________________

Ne bojte se, ko vstopate v novo življenje. Vsako plemenito pridobitev spremlja kanček tveganja. Kdor se boji tveganja ne more pričakovati, da bo kaj pridobil!

jaz nisem imela teh problemov, ker sem komaj čakala da grem nazaj v službo in med ljudi, tamali pa sta ostali v varstvu pri moji mami kateri 100% zaupam in sem vedela da se bodo super porihtle. torej brez solz, brez neprijetnih občutkov.