Imam 11 let staro hči, ki večinoma kosila ne mara. In kaj potem je? Non stop samo slišim odpiranje hladilnika, pa še tam se ne more odločiti, kaj bi jedla (jogurti, saldkarije). Eto, zajtrk ji je bila Milka čokolada. Jaz pa ne mislim kuhati samo njej primerno, saj nam špageti, makaroni, pice...že iz ušes ven gledajo. Ne mislim pa kuhati posebej za njo, že tako posebej kuham za 9-mesečnika, ker je alergičen. Kako ste se kaj ve spopadale s to težavo?

< Sporočilo je popravil decembrka -- 27.9.2008 14:28:15 >

Evo, jaz se spopadam, imamo totalno isti problem, otrok je star 6 let in pol. Pojma nimam, kaj je za narest. Tudi jaz pa ne mislim zanj posebej kuhat ali pa da bi kuhala skozi samo tiste 3 stvari, ki jih on je.

Pa naš niti nobenega jogurta, nobene salame, nobenega sira npr. ne je. Pa pizze tudi ne. Ma na makaronih samo eno vrsto polivke. Aja, pa krompirja ne je na noben način.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Isti problem: bolj pogosto zaradi tamale sicer imamo na jedilniku stvari, ki jih ima rada (krompir, makaroni), ampak ji vedno postavim na mizo tudi hrano, ki je ne je- poje sicer zelo malo, ampak počasi se bo že navadila. V vrtcu isto delajo: na krožnik dobijo vsi vse, včasih malo poskusi, včasih noče, ampak enkrat bo pa že (upam) .

Tudi pri nas večkrat kuham za vsakega nekaj drugega. Npr. midva z možem eno, starejši dve drugo, za najmlajšo pa nekaj tretjega. Je pa pri nas velikokrat na jedilniku goveja juha, rižota, makaroni. In razne kombinacije hrane, npr. za naju z možem golaž+polenta, otroci pa polenta + mleko. Če hočem, da kaj pojedo se jim kar prilagodim, raznih prigrizkov cca 1,5 h pred kosilom pa ne dovolim.

Pri nas je kdaj samo kakšno obdobje izbirčnosti, ki ga pa jaz že v kali zatrem.
Zajtrk ni nikoli problematičen ( kosmiče ali kruh z marmelado itak jejo vsi ).
Za kosilo skuham kar pač skuham in kdor je lačen, lahko je. Komur določena hrana ni všeč jo poizkusi, če ne gre pač je več tistega, kar mu je všeč. Od tistega kar je na mizi, seveda. Če mu ni všeč nič ima smolo in mora počakati na naslednji obrok. Tudi slučajno ne dobi česa drugega ali pa prigrizka ( razen sadja, skleda s sadjem je pri nas vedno na mizi in si človek lahko vzame kar hoče in vode ). Na prste ne roke lahko preštejem, kolikokrat otroka pri naslednjem obroku nista jedla.
Kuham torej res skoraj vse. Vem, da res ne marate paprike in je torej ne kuham in da moram na mesu obrezati vso maščobo.
Zmišljevanje nad jedjo se mi zdi skrajno nevljudno in nezdravo.

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Zakaj pa ji pustiš, da potem išče kaj drugega po hladilniku?
Jaz moja večja2 največkrat itak vprašam, kaj bi jedli (med tednom jeta v šoli). Se pa držimo tega, da če se kosilo ne poje (pa ne rabi ogromno), ni do večerje nič - nobenih prigrizkov, priboljškov in sladkarij. Zaenkrat se tega držijo.


_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.