Kdaj naročiti še enega otroka?! ;)
1
25.11.2006, 00:51
tasja23
44
Vidim, da ste tu bolj tiste, ki že imate po več otrok, zato se obračam na vas.
Doma že imamo skoraj osem mesečno punčko, z možem pa že močno razmišljava o novem
. 
Mene pa zanima, kako se kaj to obnese
tako hitro spet zanositi oz. imeti tako skupaj dva mala škrateka.
Naša je kar precej živa, poleg tega me je strah, da bom imela še eno nosečnost z močnimi slabostmi.....si ne predstavljam, kako potem skrbeti za punčko, ki pa bo tudi vedno več pozornosti zahtevala, a ne?!
Prej sva bila prepričana in sva si želela, da bova imela takoj enega za drugim in če bo vse ok še kakšnega kasneje, vendar se sedaj vedno bolj sprašujem, kdaj je pravi čas?!
Kaj mi svetujete tiste, ki imate to izkušnjo!!
Hvala in lep pozdrav!!
_____________________________
31.3.06 je posijala najina zvezdica Lana.
25.11.2006, 07:40
Lana_s
1092
Jaz ti lahko zaenkrat povem samo kako je z nosečnostjo. Zanosila sem nekje v tem času kot je zdaj tvoja punčka stara. Moja je bila dobrih 8 mesecev. Jaz sem se tudi bala kako bo s slabostmi, ker je v prvo bilo skoraj neznostno. Ampak sem bila prijetno presenečena, ker mi je bilo samo parkrat rahlo slabo - nič proti prvič. Tudi hrana in vsi parfumi, ki jih prvič od blizu nisem smela videti in zavohati - zdaj ni bilo problemov. Težje je z utrujenostjo. Velikokrat sem bila zelo, zelo utrujena pa nisem mogla počivati zaradi malega škrata.
Zdaj sem na koncu, še samo čakam kdaj me zgrabi
, da odpeketam v porodnišnico po novega člana
Vsaka nosečnost je različna tako da lahko da tebi bo slabo ali pa ne. Ne moreš vedeti naprej. Držim pesti, da ti bo punčka čimprej shodila, ker je potem dosti lažje kot pa če jo moreš nonstop nositi in kasneje za rokice držati in biti pripognjen.
Če se bosta odločila za, ti želim da čimprej zagledaš
in čimmanj nosečniških tegob
< Sporočilo je popravil Lana_s -- 25.11.2006 7:41:41 >
_____________________________
Najina lumpka; Tina 7.6.2005, Luka 3.12.2006
25.11.2006, 20:19
mala
913
Naš je bil star dobrih devet mesecev, ko sem zanosila drugič
, midva sva delala na tem, da se je mali bolj navezal na očeta in da nebi bilo prevelikega šoka, ko bi prišel nov član.Se je obneslo, ker nismo imeli nobenih problemov, čez mesec dni se je celo odvadil flaške-kar me je ful presenetilo...Ko se je rodila hčerkica sem gledala na to, da ga nebi zapostavljala in se mu posvečala, kolikor sem le mogla...Res je kr težko na začetku ampak potem ko shodi je veliko lažje...no zdaj je punčka stara 18m bratec bo pa 3leta in se imata res zelo rada, se lupčkata, objemata..seveda si tudi nagajata kolikor moreta-razlike sta 17m in tudi štorkljo smo obvestili, da naj bo v pripravljenosti, ker bomo kmalu naročili tretjega .
Nama je všeč tako majhna razlika, ker potem"skupi rastejo"
lp
25.11.2006, 21:43
julam
772
Tudi pri nas je 16,5m razlike. Midva nisva nič preveč razmišljala, sva rekla, ko bo, bo! Pa je bilo kar hitro. No, danes je prvi star dobrih 19m, mali pa skoraj 12 tednov. Nosečnost je bila seveda drugačna kot prvič. Kako sem pregurala slabosti, mi ni jasno. Večino časa v prvem trimesečju sem preležala, malček pa je nekako sprejel, da je mami bolj za knjigice brat (k sreči je pravi knjižni moljček), oči pa za divjat. Najbolj me je skrbelo, kako bomo uredili z varstvom, ko bova midva tekla v porodnišnico in pa, kako bo prestolonaslednik sprejel "konkurenco". No, ne bom lagala, prva dva tedna po porodu sta bila neznosna, spraševala sem se, kaj mi je tega treba bilo, da smo se imeli tako fino sami trije brez četrtega člana, ... (sem se zaklela, da nobenega več) . Starejši je nekako prestal prve tedne, posvečali smo mu max pozornosti (smo novorojenčka skoraj že malo zapostavljali, priznam 
), potem pa so se hormoni umirili, ta velik je dojel, da tale stvarca ne bo šla stran in danes je krasno. Starejši mi pomaga previti malo ritko, naštima pleničko, namaže s kremico, duda servis je v njegovi oskrbi, stalno ga objema in lubčka, ... Ne bi zamenjala, čeprav vem, da težki časi še pridejo. Je pa res, da je ta prvi v varstvu in se lahko posvetim dojenčku.
Zase vem, da bolj kot bi razmišljala in tuhtala, kako bi bilo, če..., težje bi se odločila. Po drugi strani sem si pa rekla, predno sem zanosila v drugo, da bolje, da je čim prej, ker še ne vem, kaj vse še prinese odraščajoči otrok.
Ne vem, če sem kaj pomagala. Mogoče še ta podatek: sinko je shodil šele s 14m, torej sem bila jaz že kar pošteno noseča, 6m. Pa sem donosila in rodila čez rok (smo me vsi strašili, da bom prehitro rodila zaradi dvigovanja težkega tovora ). Edino, zaradi česar mi je žal, da sem tako hitro ponovno zanosila, je bil občutek, da se nisem mogla (zaradi trebuha, okornosti, občasno slabega počutja) max posvetit prvemu otroku.
Srečno, kakorkoli se bosta odločila!
