Zanima me kateri pogoji naj bi bili po vašem mnenju izpolnjeni za načrtovanje otroka?? Ali je dovolj želja po :duda:, ali je treba imeti redno službo, svoje stanovanje,... Kako ste vedeli, da je čas za :duda:? Ali ste se za :duda: odločili kljub temu, da še niste uresničili ciljev, ki ste si jih zastavili pred :duda:????
:metulj::metulj::metulj:

Veš,če bi človek gledal na to kaj že ima in kaj še sloh nima,za :duda: ne bi bilo nikoli časa.Sama vem,da kljub svojemu sončku,ki sva ga dobila bom uresničila vse zastavljene cilje in otročiček ti da pogum za naprej:bravo:

Lp Total:rozica:

Jah ce samo cakas ne docakas na tiste pogoje...dobra volja,dvoje spretnih desnih rok in tista volja,zarad katere se vse da..pa seveda trdna ljubezen dveh partnerjev...to je to..

Jaz nisem mela pogojev,niti enega,pa sem se odlocla,da malo bitjece obrdzim...je tezko a zdalec mi ni zal :)...poleg tega uresnicujem vse kar sem si zastavla..in ni :hudicek: da mi ne rata :)

total vidim da si enakih let kot jaz in moj:love:; torej verjetno veš, da se je pri teh letih težko odločiti za :duda:! Midva si jo oba želiva-jaz bolj kot on:)-; ampak me vseeno skrbi ali naj si najprej poiščeva službo in urediva kakšno luknjico za živet...:zmeden2: Kako je vama uspevalo pri teh letih???:zmeden2:

Lej,z mojim sva skupaj že 5 let,res da imava svoje stanovanje pri njegovih,on ima redno službo jaz še ne.Ampak bebica je pač prišla in sva bila zelo vesela.Tako da,če si želita imeti otroka bo vse prišlo počasi.Res je lepo če imaš službo,stanovanje...Ampak življenje je tako kratko,da se ne sekirat zaradi tega.

Lp:rozica:

mujcek, jaz pa sem nekje v literaturi prebrala naslednje:

Pravega trenutka za otroka ni. Vedno še nečesa nimaš, nisi dosegel, še nekja želiš... Če pa poved obrneš, pa sledi, da tudi napačnega trenutka za otroka ni, le če je sloga in ljubezen med dvema.

Kaj praviš? Jaz mislim, da kar drži. Preveč gledamo na otroke kot ovire. Sicer pravijo, najprej štalca, potem kravca. TO je tudi res. Sama sem še študentka, tako da je z eno plačo težje. A sva si :duda: zelo želela in zdaj pričakujeva.

Odvisno je tudi od tega, kakšen tip človeka si. Bolj kariera ali bolj družinski tip...

lp monja

Jaz sem od nekdaj govorila:
pred :duda: hočem dobro službo, končano šolo, svoje stanovanje, prepotovati svet........

Potem pa sem pomislila, da bo potem :duda:otrok na vrsti nekje pri 50 (malo pozno, se ti ne zdi). K sreči je vsaj moj :love: redno zaposlen, da nekako speljeva mesec, jaz pa sem še študentka, eno leto in pol živiva v najemu, skrbiva sama zase, pa vseeno gre. Je pa res, da se moraš finančno nekaterim stvarem odpovedati (nakupovanju cunj in čevljev vsak mesec, žuranju vsak vikend...), pa gre. Kar pogumno, vse se da.

lp:nosecka::muca:

Se strinjam z Monjo.

Sama sem bila pri 21 letih odlocno proti :duda:, jaz tega nikoli ne bom imela, raje faks,sluzba, kak kuzek, mozek, hiska,.....

No nato sem spoznala mojega dragega. In kako leto po tem ko sva se preselila in ko je moral v bolnico, me je prijela tista neustavljiva zelja po :duda:. Takrat sva zivela skupaj v garsonjeri, jaz sem imela 22 let, bila sem v 2 letniku faksa, on redno zaposlen. Pa mi je rekel, da sicer denarno bi se izslo, ampak prostor je bil tisti, ki je bil motec - bilo ga je 23m2. Pol pa po spletu okoliscin, pol leta zatem najdeva hisko in sva se takoj odselila. Ker sva se imela v namenu takrat porocit sva rtekla bova probala na :duda:. Uspelo je v prvo, sploh nisem verjela, da je slo tako hitro.

Sedaj smo vsi trije srecni 9nebesa, faksa se nisem koncala, sluzbe se tut nimam,....mam pa najboljsega dragega in dom v katerem se ful dobro pocutim, ceprav Stajersko se na case pogresam, ampak uresnicilo se je vse kar sem govorila da se ne bo.

Odlocilno za moje pojme je trdno partnerstvo, imeti moras nekoga, ki mu zaupas, vse poves, ki stoji za teboj, ki te razume,....tisto z financami se da urediti, ce si priden in nimas glih dveh levih rok.....pa sole se tut koncajo......zame je najpomembnejse partnerstvo. Jaz sem vse nasteto ugotovila, v 8 mesecih nosecnosti, ko nisem bila sposobna nicesar, se stusat se nisem mogla sama, ker sem bila ful sfohna, saj sem tut po 20 krat na dan bruhala. Takrat je moj dragi skrbel zame in za vse ostalo kar je bilo. Pa niti enkrat ni jamral da mu je kaj prevec,....zvecer se je nasmejan vlegel k meni v posteljo in bozal ter pel svojemu, se nerojenemu :duda:.

.......:sloncek::kuza::sloncek:

Otroke je po moje najboljše imeti mlad. Takrat imaš voljo,potrpljenje in željo. Noro si zaljubljen in verjameš v dobro. Res nimaš financ toliko, ampak vse se da. Če imaš ok fanta, je to pravi čas. Ko si star 30, pa še vedno ni zihr, da boš imel tudi finance, pa ok fanta, pa nimaš več toliko živcev, želja je pa še vedno...Mah, tudi pri 35. je ok, ampak bolje je prej.

Hvala vsem za mišljenje; strinjam se z vsem kar ste napisale:bravo::bravo::bravo:
Tudi sama mislim, da ni pravega časa za :duda:, zaradi tega mislim, da če je želja, potem bova tudi ovire nekako odstranila :love::love::love:
Sicer pa se trudiva za :duda:že nekaj mesecev, pa še zaenkrat ni uspelo. Danes me nekaj dvomi dajejo ali je odločitev prava:grrr::ups: no saj bodo hitro izginili, ko se bo spet želja povečala:)-:)-:)-

Želim vama,da vam čimprej uspe imet:duda:

Lp Total

Pravi trenutek verjetno res ni nikoli. Vedno je nekaj, kar bi bilo treba še prej urediti. In nikoli ne veš, kaj bo v življenju še prišlo. Služba danes je, jutri je mogoče ne bo. Z zdravjem je enako.
Pa kljub temu je moje mnenje tako. Seveda ob upoštevanju, da ne pride do neplanirane nosečnosti. Če bi sama živela pri starših, enih ali drugih in bi bila brez službe, torej odvisna od pomoči svojih ali države, se zavestno ne bi odločila za otroka. In pri treh otrocih nisem nikoli pomislila, da bi mi moralo kaj pripadati. Je bilo tudi obdobje, ko je mož delal dva šihta, da smo preživeli, pa nismo nikoli prejemali nobene pomoči. Kot berem, je skoraj večini to samo po sebi umevno. Mogoče sem čudna, ampak taka sem.
Preden katera skoči v luft ponavljam: to je samo moje mnenje, nepredvidene okoliščine so izvzete, ne trdim, da pomoči ne bom nikoli potrebovala.
Kdaj otrok? Pvega sem imela pri 21, drugega pri 22 in tretjega pri 27. Dva planirano, enega ne.

En sam pogoj ( vsaj za mene ) : pravi partner, ki te spoštuje, ljubi in veš, da bo lepo skrbel za otroka. Vse ostalo pride. Če bi človek čakal, da bi imel več denarja, boljšo službo, večjo stanovanje ali hišo, bi bilo otrok kaj malo na svetu. Ja, menim, da je dobro, da imaš stanovanje, pa vsaj enega člana, ki hodi v službo.
Otroci te ne ovirajo pri doseganju ciljev, mislim, da se zaradi njih še bolj potrudiš, da zastavljene cilje še hitreje dosežeš.
Je pa tako. Tudi, če otroka planiraš, si ga zeeeeeeeeeeelo želiš, je tako,da te kdaj pa kdaj skrbi, če si že pripravljen oz. če boš kos tej odgovornosti.

Mi je kar hecno; samo jaz pa sem imela res bolj ali manj vse pošlihtano. Pravijo, da živim tako po predalčkih, vse mora biti urejheno in težko bi šla preko sebe,... Odvisno je res od tega kakšen človek si.

joj, jst isto kot Pia 'seventitri',hehe...
Res je ona mal prej zacela,jst sem pa precej pozn k pameti prsla (no ne se cist...8))!

:duda: je nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi v življenju. Vendar, samo od ljubezni se ne da živeti:zmeden2:
Vsak par naj bi čutil toliko odgovornosti, da je sposoben tudi materialno skrbeti za družino, to pomeni, da je dobro, da ima vsaj eden službo (redno, neredno, honorarno... ni važno). Ne se zanašati samo na tujo pomoč.

Pogojev nimava - imava pa zlato prinčipeso, ki je ne zamenjam za najbolj luksuzna staonvanja na Manhhattnu in proračun ZDA! 9nebesa

jaz sem se za otroka odločila, ko sva z možem uredila lastno stanovanje in ko imava oba urejeni službi in s tem socialno varnost.:metulj:

men je blo samo važno da mam redno službo in isto moj mož, ker od ljubezni pa če se mamo še tko radi se ne da živet, pa da sem na svoje, ker res ne maram da me en komandira. možu je blo pa važno še da diplomira in da se poročiva?? ne vem zakaj, k noben ni recimo pobožen, samo tko se mu je zdelo tko fino k pol bomo čist taprava familija :) :zmeden: men to ni blo važn. no ko je vse to blo je bilo pa še dete 9nebesa zdej pa preden bo naslednje dete bo pa vrjetno pogoj da bo prej nova hiša, k tu se nimamo kam dat.

lp, lara

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

noooo koncno me je ena razglasila za pametno,hvala BAGI...aja se ocala morm gor dat 8)...Evo zdej pa bo!!!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

mujcek... kdaj otrok. Če bi to mene vprašali zdaj pri 30, ko imam vse, bi rekla pri 20. Ker pa takrat nisem vedla, da je tako težko pridit do otrok, sem takrat rekla "najprej štalca pol pa kravca". Zdej pa ni in ni. Včasih narava tako poskrbi, da ne moreš izbirat, kdaj bi imel otroka. Včasih narava reče: Ti boš pa malo kasneje mamica, pa če se na glavo postaviš.

:metulj:

Jaz imam drugega otroka pri 40 in verjemi mi, da mi še veliko manjka do tega, da bi bilo vse tako kot sem si želela prvič in drugič....
Po mojem je samo en pogoj-ljubeč in razumevajoč partner, ki ti bo stal ob strani in vajinim otrokom.
Ostalo vse pride.