Pričakujeva drugega otroka in sem še čisto na začetku nosečnosti! V prvi nosečnosti sva staršem in kolegom povedala zelo hitro, zdaj pa ne bi! Kaj menite, kdaj je primeren čas in kdaj ste to storili vi?
Čau!

pri prvemu smo povedali pri cca 3 mesecih samo staršem,pri drugemu pa smo povedali samo staršem in nikomur več,so potem sami ugotovili ko je trebuh rastel

starši moji in njegovi so vedeli od samega začetka pa tud par sodelavk(skaterimi se dobr razumemo), ker sem bla v postopku IVF..zej pa ve večina oz. kar veliko ljudi pa sem v  12t, tisiti, ki pa ne vedo pa niti ne povem ker so nepomembni  včas me srečajo na cesti pa me vprašajo če sem frej pa kr pritrdim čeprav sem na bolniški..

Po dveh ss me je izučilo, sva povedala šele po NS. Pri prvi nosečnosti sem slepo verjela G in njenim besedam, naj povem takoj. Pa se je veselje končalo po 14 dneh. Za drugo nosečnost ni vedel nihče, zdaj, v tretje sva vedela midva, moja kolegica( je blizu doma in v primeru, če bi bilo treba na urgenco onoči, ko je moj v nočni, bi me ona peljala) in moja sestrica , ki je bila pri nama na počitnicah.

_____________________________

Vsak človek je zase svet- čuten, svetal in lep, kot zvezda na nebu!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Naši živahni deklici se je pridružil prvoaprilček :)

Za nekoga je primeren čas takoj, za nekatere po 3. mesecu, za nekatere, dokler lahko "skrivajo".

Jaz sem povedala, ko sem bila noseča kaka 2 meseca.

Po prvem SS, ko sem vsem povedala čim sem zagledala  me je izučilo, da sem ob ponovni zanositvi povedala samo mami, ostalim družinskim članom po NS, potem pa kakor je pač padlo. Nekateri še sedaj ne vejo, pa bom vsak čas rodila .

doma in šefu v službi sem povedala takoj, ostalim pa po NS!

_____________________________

Dvojna mamica sem!:)

Pri prvi nosečnosti sva povedala šele po NS, po drugi ni vedel nihče, ker se je končala z abrazijo, še preden sem lahko kaj povedala, zdaj pri tretji pa nekateri vedno , nekateri pa še ne. V službi pa povem po NS.

Jaz sem se pa prav spraševala v čem je fora tega, da ne povemo, ali pa da povemo takoj. Meni je po eni strani tako lepo tako sladko novičko držati zase, po drugi strani sem pa takooooooooooooooooooooooooo težko tiho. Me navdaja taka sreča, da bi najraje vsem zakričala. V prvi nosečnosti sva povedala le najožjim takoj, nekaterim po prvem pregledu ostalim po NS. V drugi je bilo podobno, le da sem v službi povedala takoj zaradi planiranja naprej. Zdaj v tretji je bilo pa tako presenečenje, da sem najprej se vprašal, kaj bodo rekli v službi (sem se ravno vrnila po porodniški) in takoj v ponedeljek (čez vikend sva delala test) "letela" povedat, pa ni bilo panike, je bila šefica zelo vesela. Kot sem že povedala, sem zelo težko tiho, tako da tisti, ki bi jim tudi povedala, če bi bilo kaj narobe in bi mi bili v oporo, sem jim že povedala, nekateri od takih bodo izvedeli po prvem pregledu, pa spet ostali po NS.

Za prvo sem počakala do prvega pregleda, potem povedala samo obojim staršem, okoli  3 meseca pa še ostalim.
Za drugo sem pa staršem kar takoj, ostalim pa tudi okoli 3 meseca, mogoče malo prej.

Jaz sem prvič takoj raztrobila svoje veselje naokrog. Pa se ni uspešno končalo. In je bilo potem zelo težko tolikim ljudem razlagat kaj je bilo. Sem vedno solzne oči dobila, ko sem pripovedovala. Sploh ko sem recimo za enega kolega pozabila, da sem mu povedala, pa me je po kakem mesecu vprašal kako kaj otrok napreduje. Me je stisnilo.

Tako, da sedaj čakam na NS 12.9., potem pa bova komu povedala. Sedaj sem samo eni sodelavki, s katero imava ful zaupen odnos in najboljši prijateljici.


_____________________________

Lana, 27.08.2009 (3.460 g, 50 cm, OG 37 cm)
6. mesec: 7.430 g, 67 cm
7. mesec: 8.240 g, 68 cm