Moj fantek bo star 13 mesecev. Nekaj časa (kakšna 2 meseca nazaj) sva lepo prakticirala branje knjigice Rok in Ema gradita stolp in mi jo je tudi čez dan večkrat prinesel, da sva jo prebrala. Sedaj pa enostavno noče več niti slišat zanjo. Kadar se usedeva, da bi jo zvečer v postelji prebrala, ga zanima vse drugo... Čez dan jo sicer še zmeraj posluša. Nočem mu vsiljevat večernega branja v postelji, vendar ne vem, v čem je pravzaprav težava. Ali mu knjiga več ni všeč in bi jo morala menjati, ali pa bi se raje crkljal in igral še malo, preden zaspi...

Kdaj ste pa začele pripovedovat daljše zgodbice? Moj najraje gleda slikanice z nepovezanimi slikami.... Se pravi živali, avtomobile, morje... Veliko raje, kot če mu začnem pripovedovati pravljico in poleg gledava še slikce iz slikanice... Kdaj začnejo poslušat zgodbice?

LP

joj. na napačni forum sem uvrstila tole vprašanje. sem mislila, da sem v "otrocih" . pardon

A si poskusila tudi s kakšno drugo zgodbico? Moja 21-mesečnica mi kar po tekočem traku nosi knjigice in vse so "ta nove" in mi pravi mami bala. Včasih mi celo pusti, da preberem do konca, včasih pa samo komentirava slikice. In ja, med drugim je tudi tale od Eme in Roka, ki gradita stolp. Potem ima iz iste zbirke še Ema in Rok v parku (najbolj si je iz te knjigice zapomnila, da jesta sladoled in da si veverica namaka noge v vodi - vse to je samo narisano, nič omenjeno v besedilu, sem ji pa jaz omenila med pripovedovanjem zgodbice).

Mogoče ima tvoj sine fazo, ko ga pač poslušanje zgodbic ne zanima. Poskusita samo z gledanjem slikic - sprašuj ga, kaj je to in to pa mogoče kakšne stvari preštejta. Moja princeska namreč obožuje, če kaj štejem. In potem ona za mano ena dva tli pet

Jaz sem moji punčki začela brati tudi kmalu po prvem letu, sin pa posluša pravljice praktično od rojstva naprej. Medtem, ko sem ga dojila, sem hčeri prebrala pravljico.
S hčerko sva najprej prebirale kratke pesmice ( lušna knjigica je od Lile Prap-Male živali.V njej so kratke šaljive otroške pesmice, moja jih je oboževala in kmalu vedela vse na pamet, tako da sem jaz samo obračala liste, ona pa je "brala"). Pesmice sva brale tam nekje do tretjega leta, nato pa krajše pravljice, ki jih bereva še zdaj, pri šestih. Raje posluša tri kratke pravljice ali basni, kot eno dolgo.
Kaj, če bi se včlanila v knjižnjico in bi si izposojala različne knjigice- mogoče pa se je naveličal Roka in Eme.

Za branje pravljic pa ni časovne ovire.Moja znanka je svojemu sinu že po rojstvu začela brati pravljice in je to počela dolgo let.Morda je pa to pripomoglo,da se je sine vedno skoncentriral in poslušal,kdo ve.Pri našemu
nekaj časa ni bilo zanimivo sedaj pri treh letih pa zelo rad v miru posluša,
ampak,ko se pravljica konča,jo moram od začetka spet začet brat

Po mojem da se jo je že naveličal, če jo je vsak dan večrkat slišal, tako da probaj s kakšno drugo knjigico. Če pa mu ni do tega, da bi zvečer poslušal pravljic, mu jih jaz ne bi pač govorila.

Knjigice beremo, od kar so otroci. Najprej samo ta trde slikanice, da smo se učili, kako dela mucek, kje ima zajček repka, ... Pri enem letu je za darilo dobila izkaznico za knjižnico in sva veselo hodile po knjigice. Tudi brale sva sčasoma, samo sva se do 2 leta bolj pogovarjale, kaj je narisano.

Potem je pa zrasla in sedaj je zakon Cicido, ker so nalepke in naloge za reševanje. Ostale knjige so pa moje, še z otroštva.

Knjige so pri nas aktualne pozimi ali v slabem vremenu. Če je lep dan, jih tudi pogleda ne. To pomeni, da je celo poletje ne zanimajo, edino pobarvanko nese s seboj na dopust.

Z Pio je podobno, le da še nismo priošli do knjižnice in slabo kaže, da bomo v kratkem.


_____________________________

Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).