Otrok me popolnoma obvlada,nič več ne morem,sam še vstraja bit u naročju in da ne govorimo kadar je za it spat.Zaspi samo če jo imam v naročju in proti jutru(3-4 ura zjutrej)začne tako jokat in prav tulit in vztrajat dokler je ne nesem v najino postlo,pol vstraja da zaspi na meni(na trebuhu) in ko zaspi jo položim zraven in spi kot angelček do osmih!
Kako to???Kako to da se je to lahko zgodilo meni,ki sem vedno bla trdna v vzgoji,vedno jer lepo zaspala zadnji mesec je pa obupen,kot da ne bi imela istega otroka!!!
Me ne moti da spi z nama ali da zaspi v naročju-sedaj ne,kako bo pa ko grem čez 2 meseca delat? Pri tatiju sploh ne zaspi,noče pit flaše ko ji da,sam mene vstraja!
Obup,VEDNO sem govorila,da moj otrok ne bo trmast in ne bo icast,nakoncu je zmeri tako kot pravi pregovor-NIKOLI NE RECI NIKOLI!

A imam kakšne šanse da karkoli popravim al sem že prepozna za vse?

A je bila kaj bolna al pa zobi al kej takega?

Ne,nič takega,zobkov ima 5 pa noben ni bil problem,aja imela je 2 dni vročino,ampak je nisem nič kaj več crtala kot ponavadi.

Me prav zanimajo odgovori, ker pri nas je tudi samo mami zadnje čase....

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

podnevi bi jaz popustila in jo imela kar se da na rokah. po moje jo bo tako najprej minilo. za ponoči bi pa vztrajala, da spi v njeni postelji. ker to, da zaspi edino na tvojem trebuhu, je pa res malo tu mač. za vse bo bolje, če boste ponoći spali, posebno, ko boš šla delat.

ravno to sem se sama spraševala nekaj dni nazaj. pa sem za štos vprašala še strokovno mnenje - toroško psihologinjo. ta me je pomirila češ, da je to povsem normalno obdobje, ki se pojavi nekje med 9 in 11 mes. pri nekaterih je izraženo bolj, pri drugih malo manj. bo pa zagotovo minilo.

še vedno poskušaj biti odločna, ampak vseeno jo lahko brez skrbi, da bi jo razvadila, stisneš k sebi in pocartaš. rekla je pa še, da je to znak, da imata otrok in mama lep odnos.

jaz ugotavljam, da pri nas ni več tako hudo, ker je tamala začela na veliko raziskovati okolico in kazati svojo voljo tudi na ta način, da me ne posluša in mi hoče pobegnit izpred oči. no, pa smo pred novimi preskušnjami.



_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

s mine,ker se resnično bojim,kako bo ko bom šla delat.

Šit,na začetku bi morlo pisat Upam,da res mine....

A je to zarečen kruh  Tud mi ga imamo včasih polna usta

Nič ne sprašuj kje si zgrešila za to je še prekmalu,to se boš lahko spraševala čez 10 ali 15 let,kot ti pravijo druge je to res najbrž obdobje,ti pa si že utrujena in skrbi te že kako bo ko boš šla v službo,tudi sama imam te izkušnje naš fantič se je umiril kakšen mesec po tistem ko sem šla v službo,mi je bil pa očka v veliko pomoč ker je tudi on večkrat vstajal.

Najprej naj te še jaz pomirim: bo minilo. Zagotovo. Sploh zato, ker je prišlo kar ˝od enkrat˝. Taka stvar mine, vem iz izkušenj! Moja Pika je stara sicer 2 leti in 8 mesecev, ampak se spomnim, da je bil v tem obdobju, kot ste zdaj vidve, tudi ˝križ˝ . Pa je minil!

No, pa da te ˝še malo bolj potolažim˝ za naprej. Naša je zdaj v ˝drugem obdobju vztrajanja˝, ki se pojavi med drugim letom in pol in tretjim letom! Zdaj pa tudi jaz vidim, kaj pomeni imeti trmastega otroka! Imam tudi včasih polna usta ˝tistega˝ kruha ! Pri nas je včasih prišlo tako daleč, da sva obe jokali (beri: trmoglavili), ker je enostavno ni mogel nihče obvladati. In sem se tudi počasi začela sekirati: Pa kaj delam narobe? Pa sem bila veliko z njo, pa sva se vse pomenili, pa sva se igrali.... Pa kar naenkrat spet neki ˝ritual˝. In potem sem začela brskati za literaturo in našla nek članek, kjer je pisalo, da so to pač normalna obdobja otrokovega razvoja, pri enih zelo izrazita, pri drugih manj, pri tretjih pa sploh ne. Da otroka v teh obdobjih spravi s tira že najmanjša stvar, ki ni običajna, ki ni rutina in ni bila predvidena, v njegovi glavici, seveda. Edini način je, da stvari blažiš, da ne vzkipiš, da malo popustiš in potem s časoma mine. In nakoncu je pisalo tisto, kar je bilo meni v največjo tolažbo , pa upam, da tudi drži: povdarjeno za vse tiste starše, katerih otroci so zelo trmasti in vztrajni, da pač otrok na tak način izraža svojo voljo, ko se začne zavedati samega sebe. In da je pač dobro in dobra popotnica za življenje, da otrok ve, kaj hoče - kar je verjetno res, da je bolje kot to, da nima svoje volje, da nikoli ne trmoglavi in sploh ne izraža svojih zahtev. No, našo Piko zdaj počasi mineva, ampak se mi pa zdi, ko jo včasih gledam in potem premišljujem, da se res nekako zdaj oblikuje v osebnost... Ne vem, kako naj povem... Dobiva karakter.

Tako da, dajmo se malo ˝potolažiti˝ s tem, da bodo pa ti naši sončki enkrat v življenju načelni ljudje! Tudi to nekaj šteje, kajne!?!
Pa čim manj slabe volje in obtoževanje sama sebe! Bo kmalu bolje, sigurno!!!!

Jaz te ne bom potolažila, da bo bolje, ker to tako ali tako bolje. Če ne sedaj, pa ćez 3-4 leta. Vse je odvsino pač od tebe. Jaz našega 10-mesečnika pač ne nosim skoz po rokah, temveč je v stajici, v jedilnem stolčku, na tleh, v vozičku, v otročki sobi na tleh...... Na rokah pa relativno malo. Kadar hoče na roke, ga vzamem, vendar ga čez nekaj časa, ko se pocartava, dam na tla, se vsedem zraven njega in se igrava.
Če te ne moti, da zaspi v naročju ali v vajini postelji, potem jo pač pusti in delaj dalje tako kot do sedaj. Vendar ne krivi otroka. Vsi delamo to, kar nam je v življenju najlepše, zakaj bi se moral otrok odpovedovati temu, še pa ga mama v tem podpira? Pameten otrok, ki ve, kako pridi do "rezultata".
Če želiš sprememb, se moraš pač ti spremeniti, pa bo.


_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Pa še to- to NI trma, je izražanje človekove osebnosti, ki jo ima tudi tudi tvoj otrok. Jaz gledam na to pozitivno, čeprav je dostikrat zelo naporno.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Hvala vam za vso tolažbo,vem da bo bolje,kaj kmalu bo prišlo do tega,da me bo nekam poslala(beri če ne prej pa v puberteti ),tako da,sedaj mam cajt jo crtat,pol se sama ne bo hotla kajne

Spet se oglašam,po nekaj dnevih je le še slabše,ne vem več kje se me glava drži,na Saro tudi tulim,ker ne prenašam več njenega joka,mi kar slabo dela...
Prosim vas pomagajte mi,a je prestrogo že sedaj otroku pokazat da je noč za spat? A jo že lahko pustim ponoči jokat,da počasi vidi da mora spati,al je bolje da grem k njej in jo le pocrtam in stisnem k sebi dokler ne zaspi nazaj?Kaj pa ko začne čez 5 min. spet jokat,kaj naj naredim?Rabim nasvete,ker v tej situaciji res ne vem več kako naprej.

Želiš si tolažbe, pa najbrž od zadnjič nisi nič spremenila. Mislim, da smo vse, ki smo pisale "drugače" , pač pisale zaman.Ti samo pričakuješ, da se bo otrok spremenil. Ne bo se,ali pa čez nekaj let. Jaz vedno pravim, da so navade otroka pač produkt starševske vzgoje, pozitivne in negativne.
Ti polagam na srce, da moraš TI nekaj spremeniti.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Preberi si knjigo od Elizabeth Pently: Otroško spanje, brez joka v sanje.
Ženska se jo je spravla napisat ko njen četri otrok pač ni in ni hotel spat. Ko je bil star 12 mesecev se je dojil na uro ali uro in pol.
Notri je precej nasvetov, med drugim tudi kako otroka navaditi da spi v svoji postelji sam, In sicer brez joka, ker to ni rešitev. Z jokom ti otrok samo sporoča, da te rabi in ali da ga je strah... Res je da proces nekaj časa traja, ampak na koncu je rezultat odličen...

Toplo ti priporočam da jo prebereš...

Avtorica je Elizabeth Pantley, sem včeraj narobe napisala priimek. Ima pa tudi internet stran, da vidiš vsaj povzetek...

http://www.pantley.com/elizabeth/content/excerpts/preventingsleep.htm

Še moa izkušnja. Moj trimesečnik je še pred tremi tedni zaspal samo na najinih rokah in sva ga potem odložila v posteljo.
Začela sem ga navajat da bi zaspal v svoji postelji. Najprej sem bila z njim ves čas in če je začel jokat, sem ga vzela k sebi, ga potolažila in odložila nazaj takoj ko se je pomiril. To ponavljaš tako dolgo, dokler ne zaspi. Po treh tednih sedaj vedno zaspi v svoji postelji s tem, da sem jaz vedno manj pri njem. Moj cilj je namreč, da bo znal zaspati sam. Ko bo to osvojil in imel še kak mesec več, pa bova prešla še v to fazo da bo ponoči manjkrat jedel. Sedaj namreč je na 3-5 ur, kakor kdaj.

Upam, da sem ti vsaj toliko pomagala, da se spraviš prebrati knjigo in da uredite zadevo.
V kolikor knjige ne dobiš imam jaz kopijo in ti jo lahko posodim. Sem pa iz Vrhnike.
Sporoči mi, če ti bo uspelo...

En lep pozdrav,
Sonja
   

Daj jo v posteljico al pa v vajino postlo in se vleži poleg. Nežno zapoj pesmico ali pa ji govori kar je pač pomiri. Lahko jo tudi božaš če ji paše. Pri nas to vedno deluje. Al pa jo daj v posteljico in se nasloni na jogi in rahlo zibaj da se umiri in zagotovo bo zaspala.
Samo ne je nosit da zaspi!!!!
Slej ko prej ti bo žal!!!!
Če ne prej ko takrat ko bo v vrtcu treba zaspati.

Hvala vsem za uporabne nasvete ,Antigona knjigo bom definitivno poiskala.
Včeraj sem jo pustila jokat,danes je bilo celo noč mirno in še sedaj spi,mogoče pa bo s te moke kaj kruha

Še moja izkušnja;
ponoči sva se dojili prva dva meseca. Predvsem zato, ker sem bila sama popolnoma zapopana (in ne zato, ker bi bila tako pametna), je nikoli nisem uspavala. Ko je pojedla in podrla kupček (včasih še to ne) sem jo budno položila nazaj v posteljo in je zaspala. Od drugega meseca je spala celo noč (od desetih zvečer do petih ali šestih zjutraj). Vsake toliko (recimo enkrat na tri mesece) se je sicer zbudila, vendar sem jo potolažila in takoj dala nazaj v posteljo.
Seveda se super idealna zgodbica tukaj ne konča.
Je res, da jo zvečer nesemo v posteljo, rečemo lahko noč, ugasnemo luč in zaspi sama. Ampak...
Zdaj, ko je stara 2 leti in sva midva navajena, da spi od sedmih zvečer do pol osmih zjutraj, se nama že 14 dni zbuja ob POL PETIH zjutraj. Sili se, da bi jokala, ko pa jo prideš iskat in jo vprašaš kaj je narobe, reče, da bi "papala". Pa ni lačna (smo tudi to probali).
Midva sva totalno uničena, jaz sem še čisto na začetku druge nosečnosti in sem že brez tega vstajanja uničena.
Imava naslednje teorije, zakaj se to dogaja:
1. premaknjena ura (Začelo se je, ko se je preemaknila ura. Mogoče jo je s tira vrglo, da hodi spat uro kasneje kot prej, kar ne bi bilo nemogoče; vendar ko sva jo zdaj nekajkrat dala spat pred sedmo, se glede zgodnjega vstajanja ni spremenilo nič)
2. enostavno rabi manj spanja (to teorijo bova probala danes, ker jo bova dala spat kasneje)
3. rastejo ji zobki (cel dan si tudi roke tlači v usta) in bo minilo samo od sebe
4. je narobe razumela, ko smo enkrat dejansko vstali ob pol štirih, ker je bila ZARES lačna in zdaj to izkorišča
Zdaj zjutraj pride k nama in spi potem do šestih ampak tako, da me mora ves čas držat za roko ali pa moram imeti roko čez njo... bomo videli kaj se bo izcimilo iz tega.

Stefka sem se prav nasmejala ob tvoji zgodbi "bi papala" ,so naši crtki a

Naša zgodba je pa takšna.Ko smo našo Pio prinesli domov iz porodnišnice,je bila najbolj priden dojenček na svetu.Zvečer sem jo nazadnje podojila okrog 22h in potem je spala do 8h zjutraj.Pri 4.mesecih se ta idila konča.Potem je skoraj non stop visela na joški.Če sva jo dala v svojo posteljico je vključila sireno,tako da sva jo imela skozi pri sebi.Ko je bila starejša je zlezla iz svoje posteljice k nama in tako je trajalo do njenega 8.leta.Katastrofa!!!Drage mamice,nikoli pa res nikoli ne dovolite,da otrok spi z vami v postelji.Lahko rečem,da se prvih 8.let nisem mogla nikoli naspati.To je bilo brcanja,jokanja,prižiganja luči sredi noči-obup .Rešili smo tako,ko smo se preselili,da sva ji prepovedala vstop v spalnico.Kruto,ampak drugače sploh ni šlo.Zato vam polagam na srce,nikoli z otrokom v isti postelji.
en lp D.

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*