..a to vrnete? Jaz imam zadnje čase strašne probleme, posodim, pa ponavadi pozabim da sem posodila in potem ko rabim ni nikjer. Ko odgonetnem komu sem posodila, moram pa še par mesecev prosit da dobim nazaj!

Ok, jaz tudi pozabim da imam kaj sposojenega, ampak če me ta oseba pokliče in prosi če lahko vrnem si dam to pod prioriteto.

Pa že milijonkrat sem rekla da ne bom več nič posojala....Naivna pač....

odvisno komu "posodim", in kaj,....
na primer, če si jaz sposodim sladkor, moko, grem in vrnem drugi tretji dan, odvisno kdaj grem v trgovino,.. če si sposodim, npr. sem imela pokvarjen mikser, mi je soseda posodila, sem ga vrnila takoj po uporabi,....
k meni si tudi pridejo sposodit, jajca, kavo, sladkor,.... nisem še videla nazaj,...

Pa ne vedno.
Sošolec mi je posodil knjigo Mačje pokopališče, in je bila dolgo pri meni. In ko sem jo brala, je imel na eni strani žig...in sem se ga ustrašila kot kosti, ki bi ponoči prišle iz grobov.

Ko sem knjigo želela vrniti čez tri, štiri leta, je on že kupil nov izvod. Vmes se nismo videli (konec SŠ, faks) in samo zaradi se nisem potrudila, on pa tudi ni vprašal. No, potem sva se srečala, ker me je iskal za ene inštrukcije - popravc je bil popravljen, knjigo sem pa obdržala, enako kot spomin na doživetje.
To je bila ena stvar in ziher je še kaj. Ko posojam, posodim najraje tisto, kar lahko pogrešam, če ne vrnejo. In če kdo ne vrne, in bi rada nazaj, to povem. Nekateri se čudijo, da nečesa ne dobijo nazaj, ampak niso toliko, da bi vprašali.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

a to resno o sladkorju, moki, jajcih? sem mislila da je samo mit iz filmov

ce meni to zmanjka, posljem moza ali sebe v trgovino. Ce je zaprta, pac ne pecemo, sposodit si ne grem teh zadev. Ce kdo pride prosit, bi mu dala, sploh ne bi cakala, da prinese nazaj. Dama nimam zaloge, zato bi dala kolikor rabi.

sposodimo si kako masino, orodje, kaj za otroke.... vse nekako kratkorocno in zato dobim vse nazaj in vse takoj vrnemo.

Vse se konca pri dojenckastih stvareh- dolgorocni najem(par mesecev). KO sem posodila, sem prav rekla, da posodim, in da mi vrnejo, ko bomo mi imeli drugega (je bil sprva v nacrtu). ne gre se za cunje, temvec vecje, drazje stvari. in cisto nic nisem dobila nazaj. njihovi otroci so prerasli, drugega nimajo, mi smo dobili dojencka.... najbrz so prodali- prosila nazaj nisem. ker mam princip, ce zmorem jaz slisat vrni cez cas in to naredim, pol lahko vsak . se pa meni edino zalomi pri cunjicah, se zgodi, da kak kos ne vrnem, celo ce dobim polno vreco ali od vecih ljudi (nehote) ali kako fejst uniceno.

Še vedno nisem vrnila izposojenih knjig. Pozabim. In vedno, ko sem na obisku pri tej osebi, se pomnim. In vedno, ko ji rečem, mi odgovori, da bom naslednjič. . In tako spet čakam veselo naslednji obisk. Pa ne zaradi knjig.
Hrane in vina.

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

Drugače pa krožniki od peciva, plastične sklede. Jaoooo ...

Ok, zdaj sem se že navadila, da nimam več kompletov, niti jih ne kupujem več v kompletih.

Pri plastičnih skledah sem ravno par dni nazaj gledala, da imam nekam zelo dosti pokrovov, ki nimajo svojega para oz. kaj pokrivati.

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

Tole pa tudi jaz nimam, ampak ni krivi izposoja, ampak mulc je nekaj casa metal v smeti. Mu spakiram malico v solo in ce je bilo kaj fejst umazano, je slo v smeti . Baje mu ni noben doma povedal, da se lahko umije .

Ze celo zivljenje mi pa izginevajo vilice, to pa mi je se zdaj misterij. Imam se ves prvotni komplet zlic in nozev, vilice so pa ze iz tretjega kompleta

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

Mi si pa to na vasi redno sposojamo......že od nekdaj......se zgodi, da ti kdaj kaj zmanjka in imap pol sestavin že v posodi, pa vidiš, da nima vanilijeva sladkorja ali pecilnega......kaj bom.....letim k sosedi.......ona ma čez nekaj mesecev spet k meni, če ji kaj zmanjka...... in teh "zadev" ne vračamo.......si potem odnesemo recimo tri kose peciva in spijemo kavo skupaj......

Jaz načeloma na sposojene stvari "pazim" in jih vrnem takoj po uporabi.......sem pa na stvari, ki sem jih posojala (sicer tega ne delam dosti, ker recimo otorško opremo in oblačila nisem posojala, ampak podarjala) čakala že tudi nekaj let......

Ko si kaj sposodim,zelo hitro tudi vrnem.se pa vcasih tud zgodi,da pozabim.in sposodim si od ljudi,ki me poznajo,in vedo da je cist prav,da me tud opozorijo.ni nikol nobene zamere.

Pri otroskih stvareh,pa vprasam.ali mi das ali vrnem.ce je za vrnit,takoj ko preraste,gre v skatlo sproti,da ne pozabim.ostale grejo naprej drugemu otroku.trenutno mam se nekaj stvari za vrnit...vecina pa gre dalje...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Sem že mislila, da sem edina, ki česa ne vrne. Ne založim, vem, da je treba vrnit, ampak ponavadi ni prave priložnosti.

Zakaj pa ne podaljšaš knjig kar po telefonu ali mailu?

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

cobiss in vzame ti 10 sekund

Točno to.

V naši knjižnici lahko podaljšaš dvakrat, ampak če slučajno ne mores in razložiš, zakaj ne, ti naredijo uslugo in podaljšajo še malo čez.




_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

vem, da veš, zato je vse še toliko bolj smešno

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

jaz isti trenutek, ko dobim sporočilo na mail, pogledam rok izposoje in si na namizni koledar na veliko zapišem Knjižnica... ni šans, da spregledam. Ali vrnem ali podaljšam.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ankica*, naštimaj si še en šparovček in daj vsakič, ko plačaš v knjižnici, enak znesek še vanj. Čez eno leto, če se slučajno ne napolni prej (menda ne), preštej, koliko vas stane tvoja lenoba.

Mi plačamo po kakšnem dopustu, ampak je to za dan ali dva, in vedno z veseljem plačam, saj od nekje morajo dobiti denar za knjige, tudi če to je to moj evro ali dva. Mi ni, da bi med dopustom podaljševala, ker smo običajno na polno odklopljeni, tako s telefona kot računalnika.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

in za ta denar si kupi knjigo, ki si jo najdlje pri sebi zadržala.. je že bil nek razlog oz. ti je bila zelo ljuba

Jaz v knjiznico ne hodim ravno zato ker me koncu ceneje pride ce si knjige kupim. Pri nas na jugu so malo cenejse, se bolj na jugu pa se bolj. Tiste v slovenscini pa itak kupujem oz. Si jih sposojam v slovenskem drustvu, tam pa ni sposojevalnine.

Plasticne posode, jajca, moka, cebula - to pri nas leti sem in tja, sploh ne vracamo vec ampak pac das naslednjic ko si pride soseda sposodit ( ja, vem, imam super sosede)...

Me pa zivcira to, ko me kdo prosi da mu kaj posodim, da bo vrnil cez nekaj dni pa nic... In potem klicem in spet nic...


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Ne maram si izposojati stvari, niti jih ne maram posojati. Ok, uno medsosedsko skodelico cukra in eno jajce, to ne štejem za sposojo sploh, to je pač ... daš, a ne.
Če si že kaj sposodim, imam res skoz slabo vest in me teži, če imam stvar predolgo pri sebi ... ne maram tega občutka, res ne. Ker par stvari nisem nikoli dobila nazaj, pa tudi ne posojam rada več. Če že, potem dam in se ne sekiram več. Basta.

Knjižnico imam pa na sreči pred nosom, tako da tovrstna izposoja mi je pa nekaj najlepšega