Punce v kakšnem odnosu ste pa ve ostale s kolegicam oz. kolegice z vami po porodu??? Kolikokrat se vidite, slišite?? Dosti žensk je takih, da ko rodijo, kolegice enostavno "skenslajo" potem čez čas pa se sprašujejo zakaj nimajo nobene družbe

taprave so ostale, ta "neprave" pa odfrčale.

Pri meni je bilo tako, da sem se med svojo družbo prva poročila in tudi dobila otroke. Že proti koncu nosečnosti sem težko držala njihov tempo po porodu pa sploh ni šlo. Ostali sta dve dobri prijateljici ostali so pa šli. Slišimo in vidimo se občasno, ko čas dopušča. Obe namreč gradita kariero in sta tudi veliko v tujini. Smo si pa še vedno blizu in fino je ko se dobimo.

V nasprotju z mano mož ni zgubil nobenega prijatelja. Večina njegovih prijateljev ima sedaj otroke in se veliko družimo ( za vikende). Lahko bi rekla, da so postali naši družinski prijatelji.

S puncami iz faksa, se še vedno videvamo parkrat na leto (smo iz različnih koncev Slovenije), z najboljšo prijateljico sva se pa prav v času moje nosečnosti in potem ko sem rodila še bolj tesno povezali ... sicer se ne vidiva dnevno, sva pa prek meila skos na vezi in se vidiva ko se le da ... kaj več prijateljic pa tako nisem nikoli imela ... pač samo prijatelje (pare) s katerimi se z mojim druživa tako nasploh in od teh jih je nekaj že pred nama imelo otroke tako da tu ni bilo nobene bistvene razlike.

Ena ta prava je zlata vredna, ostalih 100 pa kave in klepeta v kafiču.

Večinoma se enako pogosto vidimo, z nekaterimi celo bolj. Z enim parom smo skoraj istočasno "naštimali", na koncu pa sva obe rodili na isti dan in bili v porodnišnici skupaj v sobi. In seveda se vsi skupaj tudi zdaj dostikrat dobimo. Se pa po porodu tudi nova prijateljstva sklepajo, novopečene mamice imamo pač skupne interese .

Evo jaz sem glih danes spraševala kako se je vse spremenil... Ena prijatelica je ostala pa sva si tok različni da nikol ne bi mislna da bova ostale v stiku.
Je pa tako da v tej porodniški sem bl doma. ker res uživam. in se mi ne da vozit v lj. Grdo sam pač... Tukaj imam dve mamice ki vozičkamo in mi je prov fajn k sva na zraku. No se mi pa ta moja prijatelica celo pridruži pri vozičkanju sicer tako da greva v hrib hodit z vozkom.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Kako se vam je pa kaj spremenil odnos z mamami in taščami?
Jaz se sedaj z mamo razumem boljše, s taščo pa slabše - mi gre kar na živce, ko hoče met otroka skos pri sebi...

Posh se strinjam z tvojo izjavo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Z mojo mami sva vedno mele zelo dober odnos, ki se je odkar sem zanosila še poglobil. Odkar pa hodimo na obisk skupaj z , nas pa vedno že kar pri odprtih vratih pričaka. Ko sva hodila samo midva z možem, sva si mogla vrata sama odklepat .
Tud čez taščo se ne morem pritoževat, je prav fajna.

Z tistimi, ki imajo tudi same družine lažje ostaneš prijatelj, ker deliš iste interese. Pri meni se je bolj poznalo, ker so moje prijateljice imele pred mano družine in jih jaz nisem čisto dobro razumela - kako lahko nekdo iz ene presnete dude naredi celo znanost oziroma kaj je tako zanimivega če otrok naredi prvi korak ( halo saj vsi enkrat shodimo ) pa sem potem kasneje ugotovila, da sem jaz ista, če ne še hujša.

No in kasneje ko sem jaz imela svojega otroka smo postale spet prijateljice. In ker so se moje prijateljice prej poročile so se tudi prej ločile- no in sedaj je problem spet drugje- one imajo svoje otroke med vikendih pri očetih, jaz pa najraje vikende preživljam z svojim možem in sinom. In mi na kraj pameti ne pade, da bi ob sobotah podoživljala svoja najstniška leta- jaz sem to preživela zato sem se poročila pri 30- tih.

Seveda pa so se vmes v življenju stkala nova prijateljstva, ki so pa na svoj način še bolj posebna. Naša družba, ki pa je bila v otroštvu in mladosti nerazdružna pa bo vedno imela lepe spomine.