Pri vseh teh problemih in "problemih", ki jih dnevno berem tukaj, se skoraj ob vsakem postu posebej vprašam, koliko se pa med sabo sploh pogovatjate, da potem do teh problemov in "problemov" sploh pride.
 
Kakšni so bili pogovori, preden sta šla s partnerjem pod isto streho? Preden sta se poročila? Preden sta imela prvega otroka?
In kakšni so zdaj? Kdaj sploh najdete čas za pogovor? In to za POGOVOR, ne za klepet o kosilih in vrtcih.
 
Ker jaz sem še vedno prepričana, da se za en k**c pogovarjate (pogovarjamo?).

Jst zase vem, da sranje, ki se nabere v življenju rada sproti (po)čistim in to vsako stvar neglede kaj in kdo je. Sem pa bolj človek tipa kratko in jedrnato, on pa ravno nasprotno - dolgovezi in bluzi v nedogled. Kaj čem zdaj, če ga pa ravno zaradi tega ljubim. Ampak ne vedno.

< Sporočilo je popravil ZARA -- 11.3.2008 20:09:20 >

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Mislim, da sva midva ena izmed redkih, ki se res pogovarjava o vsem. Med nama ni tabujev na nobeni temi. Težave rešujeva sproti in mislim da je pogovor res edino bistvo, da veza uspe in da ne pride do lukenj.
Priznam, da sedaj ko ga po nekaj dni na teden ni, nama full mankajo pogovori in ko je doma čvekava tudi do 2 zjutraj. Zato nasvet vsem, nikoli ni preveč pogovarjanja.

_____________________________

Kdor hoče videti, mora gledati s srcem.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Midva z možem se tudi kar veliko pogovarjava in kolikor se da skupaj in sproti rešujeva probleme. Skupaj sva 6 let in je najina ljubezen in radost zdj pa sploh,ko imava hči zelo velika. in veliko tudi skupaj sodelujeva

_____________________________

druzina je zame vse!!

dovolj.

Z bivšo sva se premalo.......z zdejšno pa veliko čeprav sva na začetku

Pogovarjava kar nekaj, koliko se pa zmeniva je pa drugo vprašanje. Ampak to ni bilo zastavljeno.

Sem zadnjič brala statistiko: pari se pogovarjajo po 15 min. na dan od tega 10 min. v postelji.

Midva se na srečo več. In imava trenutno samo en problem: bosta bodoči pes in maček zunaj ali noter - ampak glede tega mi je bilo od vsega začetka jasno, da bodo teeežkaa pogajanja  - vse pa res ne moreš imeti. 

uf midva pa se zelo dosti pogovarjama o vsem in nimam nobenih tezav, nikoli ne kricima drug na drugega (mene vcasih zanese malo no ampak se ohladim )

O določenih rečeh manj, kot bi se hotla (npr, čist vsakdanje reči v stilu 'kako je blo v službi/na faksu), o nekaterih pa preveč (to ponavadi on kako reč zakomplicira).
Sm pa jest taka, da se mi more kr neki časa nabirat preden butnem vn. Ampak ko butnem se pa spuca do konca.
In ja, precejkrat sva tudi precej glasna, ampak pravjo da se je tut kregat treba znat. In glede na to da pri nama še vse lepo špila, bi rekla da je vsa mešanca pogovora, kreganja, kompliciranja itd. kr uspešna


_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

midva se ponavadi zvečer, v postelji. če pride bolj pozno iz službe (23h), včasih klepetava tudi do 1,2h, pa nama je fajn. brez pogovora pač ne gre.

_____________________________

23.1.2008; veliki nagajivec Anže
10.2.2010: mala navihanka Daša

Prej sva se definitivno več pogovarjala kot zdaj. 

< Sporočilo je popravil r1ta -- 11.3.2008 21:37:16 >

_____________________________

I have no special talents. I am only passionately curious.
(A. Einstein)

Veliko, lahko rečem vsak dan. Mogoče 1 -2 dni v tednu ne če imava kontra turnus in se dejansko ne vidiva. O vsem, o službi, sodelavcih, o novem  npr. LCD televizorju k ga bova  ravno zdej kupila, do nevem neke hude bejbe v Playboju... Moj se zelo rad pogovarja, še bolj kot jaz. Skupaj sva 15 let.

kr dosti

Midva se veliko pogovarjava, zelo zelo veliko...ko začneva, je to cel dan, pa še kak zraven..in to celo noč, do kakih 7 zjutraj, ko več ne moreva gledat

jaz sem taka, da ne morem nič v sebi držat, zato kar povem...potem pa iščeva rešitev.

Najin namen-namen njinega odnosa je le osebnostna rast vsakega od naju. Na tem sva zastavila najin odnos. On je zame tukaj samo za to, da me spominja kdo sem, in jaz za njega tud. On je nekdo, ki mi kaže pot, da pridem bliže k sebi. In obratno.

Vsak pri sebi iščeva, ko se skregava, veva, da ni noben od naju kriv, si vzameva malo časa, da vidiva kaj lahko vsak pri sebi spremeniva, potem pa se spet o tem pogovarjava.

no..tako...veliko se pogovarjava in skupaj bereva..

čeprav se mi zdi, da sem dost tu gor  se še vedno pogovarjava

Veliko in vse sproti. Sem tip, ki ne zna držati stvari v sebi - tut če so malenkosti. Moj mi včasih reče: "Joj s kakšnimi stvarmi se ti obremenjuješ!"... Kaj morem, takšna sem. Me pa vseeno vedno posluša .

Midva se tudi o vsem pogovarjava in vse sproti rešujeva. Nama pa tudi včasih dol hodi, če pozno pride in ni toliko časa za pogovor. Se mi pa zdi bistveno za ohranitev zveze pogovro in še enkrat pogovor.

Na začetku, in še sedaj kdaj, sem ga morala natrenirat, da se je sploh kaj pogovarjal. Je bil od doma navajen praktično nične komunikacije s staršema. Parkrat sem kar znorela, ker tako dolgo nisem mogla spravt iz sebe. Zdaj je bolje, še vedno je on jedrnat jaz pa razvlečena. Po službi je obvezno vpr "kakšen je bil pa tvoj dan" in tudi med del. časom se velikokrat slišiva, pa naj gre za 'tehnične' stvari okoli otrok ali pa kakšne moje bluzancije. Ni, da ni.
Brez tega jaz ne bi zdržala, on pa ...
Aja, trenutno ponoči ne spimo zaradi drugih vzrokov ( ) in nimava želje, da bi si že tako kratke noči krajšala še s pogovorom pozno v noč, se pogovarjava pred spanjem a nikoli predolgo.