...da pestuje vašega ? Moj  je star 10 dni in mi nekako ni da bi ga dala v naročje komurkoli drugemu, razen seveda možu (še moja mami ga ni pestovala). Mož ga pestuje še več kot jaz, ker sem po CR še precej slabotna in me je strah da bi se mi slučajno zvrtelo, ali postalo slabo.
No jutri so se napovedali obiski in...na kakšen način jim naj povem, dam vedeti, da...ne žečim da ga nosijo, ker se mi zdi  še premajhen, preveč nebogljen, da bi kdo drug nosil po rokah. Enostavno ne zaupam nikomur, razen možu. Ali sem mogoče preveč zaščitniška? Kaj mislite?

Ja si
Dovolila sem vsakomur ki ga je hotel

babicam, dedkom, tetam, stricem in vsem, ki jim zaupam .... pogoj je, da so zdravi in seveda le za nekaj minutk .... .... ko je bil moj mali nisem želela, da je dosti na rokah in to jasno povedala, nisem pa komplicirala, če ga je kdo za nekaj minutk pestoval ......

si pa ne predstavljam, da jaz kot babica ne bi pestovala svojega vnučka ..... bi mi bilo kar hudo pri srcu ....

Jaz prvo kot prvo sploh ne bi imela obiskov tako hitro... Otrok je na svetu šele 10 dni.
Milsim,da bi lahko bili tudi tisti,ki naj bi prišli na obisk malo uvidevni in razumljevajoči,da si še ti slabotna od CR,predvsem pa zaradi otroka.

Glede pestvanja in nošenja pri drugih... jaz sem pri prvi nosečnosti pustila samo tatiju od naše in moji mami.

Za par minut sem dovolila babicama, sem imela pa srečo, da sem imela razumevajoče obiske in dojenčka ki je le spal. Ko pa detece spi se ga ne moti!

Sama pa tudi ne bi dovolila, da mi ga prenašajo kar tam vsi in jim to jasno povedala. Otrok je vendarle najin.

ja, si preveč zaščitniška.

Jaz isto - saj ga vednar niso prišli gledat in pestovat neki tujci ali daljni znanci, ampak družinski člani in prijatelji.

Jaz prvih 6 tednov nisem dovolila nobenih obiskov. Sem jim pač rekla, da ne sprejemam in da so dobrodošli od takrat naprej. Nisem imela nobenih problemov ali užaljenosti zaradi tega in so vsi prišli enako dobro razpoloženi po šestih tednih. Če pa kdo slučajno ni razumel tega dobronamerno, je pa že njegov problem.

Mojim in njegovim staršem.
Da je nebi dala niti moji mami mi ni na pamet padlo, ker mi je moja mami zelo,zelo dosti pomagala prvi mesec in sploh ne upam pomislit kako bi bilo, če je nebi imela.
Prijatelji pa so prišli po mesecu dni jo pogledat. In ni bilo nobenih zamer..so razumeli, da se moramo prvo sami zaštekat da bo vse OK.

enako! boh, da sem bla malo fraj!

Ja ultra preveč zaščitniška si.Mama je tebe pestovala, a vnuka pa misliš, da ne zna???

Se strinjam. Takega zaščitništva ne razumem. A poseduješ otroka? Kaj mu bo pa hudega, če ga ima še kdo drug rad, mu pošilja ljubezen, prijaznost in lepe misli, al pa celo če ga pestuje? A misliš da bo otroku zato slabše ali boljše v življenju?

gina, teb se pa mal krega danes mam obcutek ....ce se motim, me lahko klofnes!

Ne, nič se mi ne krega. Tudi klofnila te ne bi. Samo svobodo pa ljubim, to je pa res - če jo kdo komu krati, se mi zdi to višek groze. Pa nimam več živcev glih za vse razvajene ljudi tega sveta, tudi to je res, pa za tiste, ki koga izkoriščajo tudi ne več. Ampak v bistvu je tako ok in prav, se ti ne zdi? 

Sem pa ravnokar odigrala partijo pinkponka  mega fajn, že tretjo danes, govorila z bivšo taščo, pojedla odličen narezek, ki ga je moj pripravil in oddala enega otroka, zdajle bom še ta drugega,....  tako da...meni je fajn danes.  

naša je morala po rojstvu mirovati (zaradi opornic) in je nisem dajala nikomur v roke. Prepovedala sem vse obiske, nekateri so mi zamerili. Ni mi žal, če bi bilo še enkrat isto, bi naredila povsem enako, ker takrat nisem videla nobene koristi v tem, da si obiski ki pridejo otroka ki je pritrjen z opornico in mora strogo mirovati vlačijo po rokah. Stanje se je izboljšalo, rešili smo se a.o. Torej, naredi po svojem občutku, po diagnozah, ki jih bo dobil otrok (če jih bo), ker konec koncev je otrok tvoj in ti si najbolj odgovorna za njega. Srečno!

Vsakmu, ki je želel oz. je rekel če lahko za trenutek popestje....

Dovolila sem vsem ki so ga prišli pogledat...sorodniki, prijetelji, sosedi moji in njegovi eni že v porodnišnici eni kasneje doma. Seveda pogoj je bil, da so zdravi. To je trajalo nekje do otrokovega 2. meseca kar mi je pasalo, ker pol se je nekako umirilo in smo lepo uživali vsi 3 in se spoznavali  . Če pa je kdo tudi kasneje prišel pogledat nisem imela nič proti.

_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.

Jst tut mislim, da si preveč zaščitniška. Sama sem tudi pustila, da ga pestujejo vsi, ki so prišli, ker itak so prihajali na obisk (sploh pa na začetku) samo ljudje, ki so mi blizu (pa tut če bi bili kaki znanci, mi ne bi iblo panike, ker zaupam ljudem, da znajo prijet otroka, če ga že želijo prijet) Edini pogoj je bil ta, da so bili zdravi in da so bili zdravi vsi njihovi najožji družinski čalni (v tem primeru jim pa prva dva meseca tut na obisk nisem dovolila)...
Malo se skuliraj...prej se boš zavedla svoje pre-zaščitniškosti, prej boš zmogla zaupat ljudem, da tut oni znajo in zmorejo (sploh če imajo svoje otroke). Na začetku bo malo hudo...pa probej mal zamižat...pol se boš pa navadila...
Pa lepo materinstvo.

Če je spala, je ni dobil nobeden, če je bila budna, kdor je želel.

Joj polhek, preveč si zaščitniška, preveč. Razumem, da prijatelji ne pridejo na obisk, saj vsaka mlada družinica potrebuje čas, da se privadi drug na drugega. Ampak da prepoveduješ cartanje vnučka lastni babici....aa, to ni dobro in niti pošteno do mame.

Ko sem prišla iz P, se je tašča takoj prlimala na malo, je ni dala iz rok, mala se je jokala, lačna, ampak ona je že vedela, da otrok ni lačen in je pri njej vsak otrok nehal jokat Do dopolnjenega 3. meseca naše punčke sem potem takoj prepovedala obiske.

Odvisno, kako imaš obzirne obiske. V drugo sploh ne vem, če bom dovolila obiske oz. bom po pol ure rekla hvala, da ste prišli, zdej pa bi si radi malo odpočili..so 

_____________________________

Vsak človek je zase svet- čuten, svetal in lep, kot zvezda na nebu!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Naši živahni deklici se je pridružil prvoaprilček :)

ojoj, niti mama


< Sporočilo je popravil blanč -- 1.1.2010 7:54:50 >

_____________________________

Daj vsakemu dnevu možnost, da bo najlepši v tvojem življenju!
(Mark Twain)

Pa smo po večih letih le dobili nagrado in to kar dvojno:):)

Sicer sem sama pestovala hčerko enajsti dan - nedonošenka, ati dosti pozneje. Prva je videla hčerko od ostalih moja mama in potem še očim. Izborila sem pa obisk še za taščo in tasta. Drugače pa ko sem prišla domov jo je mama takoj morala vzeti v roke. Zelo bi mi zamerila, če ji ne bi dovolila in tudi potem jo je prišla obiskat čisto vsak dan. V začetku so jo torej pestovali moji in njegovi starši in svakinja. Je pa imela komaj dva kilograma.
Je pa bilo tako, da otroka nisem nikoli budila zaradi obiskov. Tudi za patronažno ne. Ker je po dveh mesecih bolnišnice imela že svoj ritem in ga nisem motila. Smo pa imeli doma razkužilo za roke in maske. No te sem na koncu rabila jaz, ker sem zbolela. Ostalih pa ni bilo na obisk v kolikor so bili bolani.

Uf,ultra prevec zascitniska!

Edini pogoj je bil,da je obisk zdrav in da so si umili roke preden so ga zaceli zuliti.