Končno sva prispeli domov!
Torej...v četrtek sem bila sprejeta v porodnišnico, kjer so mi naredili CTG, UZ (ocenili težo 3800g), kri, voda, pritisk in to je bilo vse. Naslednje jutro so me zbudili že ob 5.20, da sem šla pod tuš, nato pa sem šla v sprejemno v porodno, kjer je sledilo britje in klistir (ni nič posebnega in nič hudega), nato pa še enkrat tuš in gremo v porodno. Tam mi je sestra namestila infuzijo, vmes pa spisala en kup papirjev. Medtem je priše tudi moj :love:, ki je tudi pomagal pri dokumentaciji. Ob 7.30 so me odpeljali v kirurško dvorano, moj :love: pa je moral počakati zunaj, da me pripravijo. Tam so sestre najprej lovile neo muho, ki je priletela notri, na koncu jo je ubil anestezist. Nekje ob 7.45 se je anestezist lotil iskati ta epiduralni prostor in mi ob 7.55 vbrizgal anestezijo. V cca 20 - 30 s nisem več čutila nog in so me polegli na mizo, kjer se je začela akcija. Namestili so mi kateter, kirurg pa je že razkuževal treguh. Nato so me pokrili z zeleno rjuho in mi zakrili pogled navzdol. Od tu naprej sem čutila samo neko cukanje. Takrat začnem iskati mojega :love: in ga nisem nikjer videla. Sem vprašala kje je!?!? So čisto pozabili in so ga šli hitro iskat. In ob 8.07 se je že prikazala naša zlata deklica Neja. Na hitro so nama jo pokazali in jo šli čistit. Nato jo je sestra zavila in nama prinesla čisto blizu, da sem ji lahko dala lubčka. Seveda so sledile solze sreče, pulz pa je neverjetno poskočil. :love: je nato odšel z Nejo, kjer so jo umili in oblekli. Vmes so prišli povedat, da je težka 3380g in velika 49 cm. Mene so šivali še dobrih 40 min, moj :love: pa je cartal najino princesko. Ko so me odpeljali iz kirurgije, so se na hodniku vstavili in srečni očka je prinesel princesko in mi jo dal v naročje, kjer sva se malce pocartali. Vse to je bilo tako na hitro, saj so me morali peljati na intenzivno.
Še isti dan, popoldne so mi jo prinesli na intenzivno, kjer sva se cartali do onemoglosti.
Lepo sva speljali dojenje in danes imam mleka za dva otroka, da si ga moram še stiskati, da ne dobim mastitisa.
Bolečin po CR skoraj ni bilo, saj so me kar naprej filali s protibolečinjskimi injekcijami. Vseh 24 ur sem bila priključena na aparature in sem mogla samo ležati. Naslednji dan popoldne pa so me dali na oddelek.
Danes sem že zelo zelo vredu, naša Neja pa je tako pridna, da ko se fino naje, spi tudi po 4 ure skupaj.
Obenem bi se vam rada zahvalila za vse lepe želje!
Se še kaj javim!
lp, Jessy in Neja
