Ojla, pri nas bo razlika slabih 18 mes, bolj ko se bliža PDP, bolj me stiska.  Sicer sva si vedno želela majhno razliko, tam nekje okrog 2-eh let, potem pa je druga pikica nekoliko pohitela.
Teoretično sicer približno vem, kaj naj bi bili + in - tako majhne razlike, zdaj pa me zanima kako se obnese v praksi?
Mamice z majhno razliko med otroki, na pomoč.

_____________________________

:)

Dobro se obnese.
1 leto je kriza, res. Ne spiš, težko prilagodiš ritem na oba otroka. Utrujena boš.
Ko pa mlajši začne komunicirat in shodi, postaneta družabnika.
Še je včasih kriza, pa kreganje, pa tuljenje, pa zarotnika postaneta.
Ampak je fino, res.

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Pri nas je razlika med tavečjima dvema 17 mesecev. Sedaj sta stara, tavelika skoraj 5 mlajši pa 3,5. Ti povem, da sta najboljša prijatelja in ne znata dihat en brez drugega. Imamo pa še 9 mesečnico in sta dobesedno zaljubljena v njo.

Pri nas je sicer dve leti razlike, če to šteje? No, meni je super, ne vidim enega minusa. Ni bilo problemov z ritmom in spanjem (razen nekje prve tri mesece recimo). In sem prav žalostna, da bo med drugim in tretjim očitno morala biti večja razlika kot dve leti (malo me zeza zdravje, drugače bi zdajle že ustvarjala potomca).

  Otroci so vsi svoje osebnosti in so tako različni, da je nemogoče dati odgovor. Pri nas jih imamo vseh pet z relativno majhno razliko, pa je bilo vsakič drugače. In tako je povsod. Različni so otroci, različni so starši. Če so nekje imeli take in take probleme, ni rečeno, da jih bote imeli tudi vi. In če drugje kakih težav niso imeli ( recimo ljubosuje starejšega otroka ), ni rečeno, da jih vi ne boste imeli. Tako, da je po mojem najbolje, da počakaš in sama vidiš, kako in kaj, ter se situaciji sproti prilagajaš. Vnaprej imeti nekakšen strah je verjetno povsem odveč .
Uživaj v materinstvu.

ElaM, pri nas bo sicer razlike 21 mesecev, pa me tudi že stiska, ker rodim čez slaba dva tedna. Sploh zato, ker je starejši še doma; pazita ga moja mami in tašča, ampak vse v naši/taščini hiši, tako da sem bolj ali manj prisotna, odkar sem na porodniški.

Samo toliko, da boš vedela, da nisi sama v strahovih. Jaz se tolažim s tem, da bo v začetku najbrž naporno, potem pa vedno lažje, ker bosta otroka najbrž hitreje našla skupne igre/igrače, kot če bi bila med njima večja starostna razlika.

Lp,

živa

Mi imamo razliko en dan manj kot 16 mesecev...
Kaj naj ti rečem - naporno je, sploh pa na začetku... Se loviš, spiš bolj malo, starejši potrebuje veliko ljubezni, da ne pride do ljubosumja - včasih imam filing, da bi se morala klonirati...

Mi pa nikakor ni žal, da sva se odločila za tako majhno razliko. Zdaj je naša princeska stara 8 mesecev, se plazi non-stop za bratcem, se že lovita, tako da gre on na vse štiri in beži pred njo... In jih je tako luštno opazovati... Pa so to šele začetki igre, kaj šele bo...

Mi imamo razliko točno 18 mesecev (oz. 3 dni manj). Prvi mesec mi je bilo peklensko, ampak svoje prispevajo tudi hormoni. Potem se je začelo umirjati, zdaj pa je mali star 3 mesece in že postaja lušno. Ljubosumja ni, mogoče pa k temu pripomore tudi to, da je hčerka bolj navezana na očija kot name in posledično ne dobiva izpadov, ko jaz malega rihtam in cartam. Imam pa oba doma. Seveda je naporno, ampak mislim, da se bo vse poplačalo čez eno leto.
Drugače je pa seveda tako kot je napisal daddy. Vsak otrok in starš je karakter zase in ni rečeno, da bo pri vas enako. Lahko, da bo ravno tebi mlajši spal bolj ali manj non stop prve mesece in bo šele kasneje postalo težje. Lahko, da bo starejša ljubosumna ali pa ne. Velika razlika je tudi, če imaš oba doma ali pa je starejši v vrtcu... Se pa vse preživi. Dokler je hudo, se ti zdi, da ne bo nikoli minilo, ko pa otrok malo zraste, se pa ozreš nazaj in ti ni jasno, kam je šel čas, kdaj je minilo.
Aja, še to. Meni zdaj veliko hitreje mineva čas, posledično pa so tudi najhujši tedni hitreje minili. Ampak še vseeno komaj čakam, da začne mali samostojno sedet, pa potem plazit, se postavljat na noge, hodit...

Hojla, vidim, da sem z najmanj razlike zaenkrat - 15 m. Naj ti povem, da ja, je res, da si utrujen. Mi smo bili 5 mesecev skup vsi trije in ati po službi in je naporno... par mesecev sem samo previjala, hranila, dojila, uspavala....no potem pa je šel večji v vrtec in je bilo super. Če je le možno naj gre večji v varstvo. Verjetno bo malo slabe vesti, ampak tudi mali si zasluži pozornost! Če bi še enkrat...bi dala večjega med porodniško v vrtec, ker se on tam stoprocentno zaposli in mu ni hudega, z malo pa bi v miru preživela začetniške mesece, ko se lahko z otročkom naspiš... Je pa čisto odvisno od karakterjev malih. Definitivno pa drži, da če znaš vzpostavit med njima enakopravno vezo, nimaš problemov z ljubosumnostjo in posledično z nevarnostmi ki jih le-ta prinese.
Za otroka je super - našadva sta zdej 1.2 in 2.5 m in sta prava zaveznika. mala ga občuduje, večji je do nje zaščitniški! Če jaz koga kregam, se drug zanj potegne. Ponavadi se lepo skup ali v isti sobi igrata, kopirat drug od drugega, odvisno od razpoloženja, včasih tavečji nahrani tamalo, včasih tamala da pit tavečjemu , če drug drugega ne vidita, non sto p sprašujeta po drugem.... ja imata se fino in po mojem bo z leti vedno bolje.
Mamice pač nastradamo v prvem letu skupnih bojev, pa če se znaš poštimat, ni panike. Sploh če imaš dosti sodelovanja partnerja in pomoč babic, dedov, stricev, tet.... pa veliko manj stroškov je, ker vse en za drugim porabita, pa če en ne poje, poje drug...
Bi rekla tako, kot en podpis...ni nam lahko, nam je pa zelo lepo....

_____________________________

MONTIGNAC

Mi imamo razliko 15 mesecev.In ja,prvo leto je blo naporno,saj sem imela oba doma,pa še nobene pomoči-razen moža po službi.Ampak potem je ful lepo gledat kako skup odraščata...Naša sta sedaj stara 8 in 7,včasih neločljiva-še na wc gresta skup,včasih pa seveda bitke,kričanje...
Sedaj imata še dva bratca,stara 10 mesecev in so nori en na drugega!!!

Uh, vi zgoraj pa imate vsi po vrsti zelo fajn družine. sem prav fauš  Jaz bi tudi takšno, ampak sedaj sem pa še čisto na začetku, oz. še pred začetkom...

Ela, moja sestra je 11 mesecev mlajša, vsako leto sva en mesec isto stare, pa si sploh ne predstavljam, da bi bilo kaj drugače. Naša mami pa tudi ni kaj posebej trpela, glede na to da še zmeraj zagovarja manjše razlike v letih. Sama je imela 9 let starejšo sestro in ji je bila bolj kot mama. Ampak kot si sama rekla, so + in -. Sicer pa otrok je na poti, sedaj nič več računat, seštevat, odštevat

< Sporočilo je popravil slovenka -- 17.10.2007 17:10:39 >

Ela, pri nas bo sicer 3 leta razlike, ampaks e že sprašujem, kako bom vse skupaj zmenedžerirala. Se tolažim, da nekako že bom. Veš tisto staro: kar te ne pogubi, te okrepi. Saj nekako že bo...

Samo teoretično-meni se zdi blazno naporno.

Pri nas je med otrokoma šestnajstmesečna razlika. Prvo leto je bilo precej naporno, saj nisem vedela katerega naj se prej lotim. Oba sta se drla za jest in previt. Pa recimo ravno ko sem dojila malega, sem pri mali naletela na popolnoma gluha ušesa. Plezala je na vsa možna plezala v stanovanju in zrofkala vse kar je ajsi, fuj in zelo nevarno.

Prvo leto je res pestro, potem se pa stvari začnejo počasi umirjat. Tam nekje pri dveh letih, pa se je pri nas življenje spravilo v normalo. Sedja pri štirih in pol in slabih šestih je pa fenomenalno.

Bi šla še enkrat skozi vse to .


ps: mojemu dobremu počutju je veliko pripomogel tudi samček.

Pa srečno.

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)