Situacija je sledeča, sem drugič noseča, doma imam že malo frajlico in mi je naslednji dogodek dal misliti.
Sem bila na kavi s sodelavko, ki ima tudi dve punci in sva debatirali o materinski ljubezni, saj veste, ko mame notr pademo, kar ne zmanjka.  In je rekla, boš videla, ko bosta oba otroka jokala, boš avtomatsko šla k starejši. Je rekla, da tudi če vsi vpijejo, da imaš otroke enako rad, so vedno razlike in zato imajo mame slabo vest. In dokaj podobno mi je povedala tudi  kolegica, le da je rekla, da ima slabo vest zaradi tega, ker ima raje mlajšo. Zdaj pa mene že malo skrbi, ko razmišljam o tem.
Imam včasih že zdaj slabo vest, ko je otroček še v trebuhu, ker vem takrat, ko sem bila noseča s tamalo, sem skoz božala trebuh, pa pogovarjala se z njim, pravljice brala, zdaj pa preprosto ni časa. In se mi zdi, da že zdaj delam razliko.    Da ne govorim, da včasih razmišljam o tem, da bo prvorojenka prikrajšana, ko bo dobila družbo in se ne bo vse vrtelo okrog nje?
A se je še katera soočala s podobnimi občutki?

Če imaš dve sestri ali dva brata imaš oba enako rada?
Ljubezni se ne da meriti na tak način, eden ti je bolj pri srcu zaradi enih lastnosti, drugi zaradi drugih, kar pa sploh ne pomeni da je eden zate bolj pomemben, vreden, bolj tvoj.
Ne se toliko obremenjevat s tem, ker ni potrebno.

Sicer mam samo eno, ampak sem že razmišljala o tem. Zdi se mi da nebom zmogla še enkrat toliko ljubezni kot jo dajem sedaj Alji. Mogoče bom razmišljala drugače ko se bo (če se bo), pridružil nov član!

_____________________________

25.08.2005 Alja

Vse v življenju enkrat mine! Sreča, žalost, smeh in solze; vse je le trenutno stanje. Zato uživajmo vsak trenutek posebej in bodimo srečni.

Pri nas je ena soseda, ki je že žal pokojna in je svoje otroke imela rada prav tako kot ve -  neskončno, je materinsko ljubezen primerjala z ognjem. Dejala je da več kot daš drv na ogenj bolj gori bolj je vroče. Da tako je tudi pri otrocih, več kot jih je več je ljubezni. Boš videla da boš ljubezen med otroci znala deliti enakovredno.

Pri nas imamo dva: sin ima 2 leti, hči pa skoraj tri mesece. Oba imam enako rada že od začetka. Je pa res, da v drugi nosečnosti nimaš toliko časa za trebušček. To sva oba z možem ugotovila, ampak da bi pa zato imel drugega manj rad, to pa ne. Kadar tamala spi se igram s tavelkim, ko pa se tamala doji, pa sine sedi zraven na kavču, pa se pogovarjava, ali pa se sam igra. Mislim, da se že od prvega dne zanj ni nič spremenilo. Prav tako pa do naše najmlajše čutim prav tako ljubezen kot do prvega otroka. Saj imamo mame dve roki, ki lahko božata več otrok hkrati, pa dva kolena, na katerih lahko sedi več otrok hkrati. Zraven lahko pa še moža cartamo !
Mame smo najboljše !

LP

Predvsem si pa ti najboljša od najboljših mamic . To si pa tko lepo povedala .

RTI

Tudi mi imamo 2 - sin ima 3 leta, mala 9 m - pa imam oba čist enak rada in sploh še nisem pomislila, koga imam rajši. Čas, ki ga razdeliš med njiju pa je vprašanje - kakor pač gre. Ko mala spi, se ukvarjam s starejšim, ali ko mala plazi naokoli tudi pocartam sinkota. Pač vsakega malo.

Mora pa se starejši malo prilagodit, ko npr. hranim, previjam malo - ampak tu ne gre za ljubezen, ampak le opravljanje dolžnosti. Pa sej ko sinu pripravljam večerjo, tudi tamala počaka. Pa ko likam, tudi oba okoli skačeta.

Nič panike - ljubezni je dovolj za vse!  

Kalbo, kok lepo. Tvoja žena ma pa res super moža. In obratno seveda tud!

O takih rečeh se sploh ne sprašujem. Oba imam neskončno rada in vem, da imam dovolj ljubezni še za kakšnega. V vsakdanjih situacijah se pač sproti odločam, kako bom porihtala zadeve in to nima nobene veze s tem, da bi imela enega bolj rada kot drugega .

tudi jaz sem sedaj v 7mem mesecu druge nosečnosti.Prva je stara 20mesecev in se spopadam z istim problemom.Ta druga nosečnost ni bila načrtovana in mogoče sem egoistično razmišljala o tem da bi šla delat splav.Prvo zaradi tega ker ne vem kako bi zmogla,drugič pa ravno zaradi tega,ker sem zelo navezana na svojo prvo pikico.A sem se odločila obdržati otroka že zaradi prvega otroka,kajti vem da ji bo lepo ko bo imela družbo in se bo imela s kom igrati.Na začetku bo žal težko-tako fizično kot psihično in seveda čustveno.Jaz mislim,da bom imela obadva otroka enako rada..Seveda pa je prvorojenka še vedno prvorojenka..

_____________________________

Neja 27.12.2005
Tjaša 22.10.2007
najlepši razlog zakaj živeti

Imava 3 otroke in vse tri imava enako rada.  Tudi otroci med sabo se imajo neizmerno radi. Nikoli nismo delali nobenih razlik, nikoli ni nihče ljubosumen na drugega.
Ko si drugič noseča pa logično ni enako časa, kot takrat, ko si noseča prvič ampak to ne pomeni, da je zato 2 otrok kaj zapostavljen.
Ko jaz vprašam starejša dva otroka (tamala še ne govori): "Kdo so moji lubčki?" Rečeta: Mi trije in ati.

moja hči ima bolj enako reagiranje kot jaz. moja mami pravi, da je izrezana kopija karakterja. tudi laže jo umirim, prepričam itd. imava podobno energijo. nasprotno je sin bolj podoben očetu. veliko bolj se znata zmenit in ga bolj razume. otroka sta tudi karakterno popolnoma drugačna, tako da kar ustreza enemu ni nujno da tudi drugemu. pa nimam enega raje kot druegga, ampak vsakega na nejgov način

in pri nas drugemu veliko bolj ustreza aktivno življenje, kot pa crkljanje. od prvega meseca dalje. in ja, včasih se zamislim, kako nežno sem delala s prvo in kako zdaj z drugim. pa sploh ne vem, ali je bilo prvo ravnanje pravilno, ker je drugi bolj samostojen. pa koliko igrač smo kupili prvi, drugemu pa bolj tako tako. je pa tudi res, da je tjaša še vedno zelo navezana na igrače, žiga pa sploh ne, najraje se igra z vrstniki. ali je njun karakter posledica ali razlog za drugačno vzgojo pa ne vem. niti me ne zanima, meni sta najlepša taka kot sta.

_____________________________

iz malega zraste veliko

Vsi imamo zadosti veliko srce, da imamo vse otroke enako radi. Naj bo eden, dva, tri,... Vse sem jaz rodila, vse imam enako rada, saj so moji otroci.

_____________________________

Život ide dalje,
život brzo odlazi...

Jaz imam različne ljudi rada na različen način. Vsak človek je svet zase in z vsakim imam nejmu svojstven odnos. To je dimenzija načina, mogoče kvalitete odnosa, ki pa se ne more meriti s "koliko" oz. bolj ali manj.

Tudi če bi imela več otrok, bi imela verjetno vsakega rada na svoj način, težko enako. V nekaj letih se človek spremeni, drugačno je okolje, v katerega otrok pride in drugačna je dinamika odnosov v družini.  Zato je po moje način različen.

Jaz ne morem reči, da imam enega otroka rajši kot drugega, ker to ni res. Vsakega imam rada na svoj način, ker sta vsak človek zase. 

to sem jaz mislila enako.
sploh, ker sva z "mojo Aljo" ostali sami, brez očka in se je med nama spletla posebna vez.
sedaj imam novega partnerja in Alja dobi sestrico.
mislim, da bom zmogla, tudi Alja je že tako velika, da komaj čaka sestrico in razumno spremlja vso nosečnost.


_____________________________

Pa pravijo - mali otrok - male skrbi, veliki otrok - velike skrbi. Ja Lubi Bog, kaj pa še te bo ... :((

Jaz ne. Ker ne drži, da imam enega otroka raje kot drugega. Enostavno ju imam DRUGAČE rada, saj sta različna karakterja na različnih razvojnih stopnjah. Temu primerno se do njiju obnašam in ju imam rada. Vendar sta oba moja otroka in bi zanju naredila vse, kar bi mama-levinja lahko naredila. Za oba.



_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore