kake berem tukaj. Zadnjič ena išče podporo na forumu oz. nasvet, kako se naj njen odreče otroku iz prvega zakona, da bosta onadva imela delavnico in hišo, ker ne bo rabil več plačevati preživnine. Podpre jo ena, za katero danes ugotovim, da ima njen tudi otroke iz prvega zakona. In ona prav tako išče podporo oz. zagotovilo, da bo njen zakon lep, dober in pravljičen, čeprav bi že po branju foruma lahko ugotovila, da drugi zakon ne bo nič boljši, če ne odpraviš svojih slabosti, ki so botrovale fijasku v prvem zakonu. Če se ne zaveš, da si slabič, ki ne najde prej ven, dokler se ne obesi na drugega.

link bi prišel prav...

Ja smej se, ne
Jaz se dostikrat , pa z očmi tud dostkrat zavijam , včasih mi dvigne pritisk na 250 , včasih me uspava , včasih prou čukast gledam , včasih me kkšn prou razkur , včasih prou polepša dan .....vidiš....mi ni nč dolgcajt

So pa smešni eni ja....k si domišljajo da se bodo ljudje sam zato k so zdej pa z njimi in ne z " " iz prejšnje veze pa kar naenkrat iz bedaka ki ga ne skrbi za svoje otroke in bedaka ki ni spoštoval svoje žene, spremenili v najboljšega moža in očka na svetu -ma sej ne vem al je to smešno al žalostno.

Jaz se pa na tvojem mestu ne bi ukvarjala s tem.. Škoda časa

ah ja, včasih smo bolj pametni, včasih malo manj

Tukaj bi prav prišlo tistih 20 točk o zasvojenosti z internetom oz. forumom

Gorazdova kje pa ti hodiš????

Hehe, Vojakinja.. Otroka že imam, pa nimam toliko časa bit pogosto gor 

ciao gorazdova

Sem že mislila, da je kaj narobe z mano, ko me kaj, hmmm, kako naj se izrazim, čustveno vklopi.   Hvala!


Če sem se včeraj še smejala dvoličnosti ljudi, sem danes, ko spet razmišljam o tem, otožna. Kako "lahki" smo, lahko kupljivi. Jaz ne verjamem v ljubezni na delovnem mestu (se zaljubiš, a če si človek na mestu, se tudi odljubiš), ljubezni med prijatelji, poročenega se ne bi več dotaknila niti s palico. Ne verjamem v skakanje iz avtobusa na avtobus. To delajo izkušnje in znanje, ki sem si ga pridobila, ko sem morala začeti delati na sebi. Forum mi je veliko pomagal. Končno sem si iskreno priznala, da le nisem tako zlata in brez napak in da ne vem vsega, kot sem doslej mislila. Prepoznala sem oz. dovolila sem si priznati, da sem imela v preteklosti probleme z odvisnostjo od odnosov in sedaj vedno analiziram svoja ravnanja, svoje besede, besede drugih, ravnanja drugih.

Rekla sem, da smo lahki, ker vas večina razmišlja enako kot jaz, da se ne vara, da se rešuje zakon, da se ne skače iz vlaka na vlak.....a ko gre za nekoga, ki nam lahko v prihodnosti škodi, kako pikro napiše, mu hitro damo podporo. Nočemo več videti, da ne gre za Hugota in Parisino, Romea in Julijo, ne gre za res romantično prepovedano ljubezen, da gre za čisto običajno vsakodnevno varanje s človekom, ki bi naj bil prijatelj. In potem so bivši prijatelji nepravi prijatelji. Človek, ki ni pripravljen delati na svojem zakonu, ki ni pripravljen iti k strokovnjakom, ki ti pomagajo sprevideti, kaj delaš narobe, da se odljubiš, da se zaljubiš v nekoga, ki je pri roki, na delovnem mestu, prijatelj, bo naslednjič, ko bodo težave, storil isto. Ne bo znal prepoznati težav, še vedno si ne bo priznal, da je z njim kaj narobe (vedno je kriv partner in ljubezen tudi kar tako izpuhti baje ), obesil se bo na prvega, ki mu bo zaupal. Zaupamo pa zelo, vsaj jaz, tako zelo, da me je včasih kar strah same sebe. Saj se hecam na ta račun, a me je vseeno strah.

Oj sem se čisto raznežila in začutila potrebo, da izrazim zahvalo, da povem, da sem hvaležna za ta forum. Res pravi psihiater.

Trojči, podobno razmišljava.
Ob prebiranju tiste teme me je kar naprej spreletavalo: Zakaj jima vsi tako navdušeno ploskajo? So res prepričani, da je to neka oh in sploh romantična zgodba s srečnim koncem (konec, srečen ali nesrečen, se bo šele pokazal)? Bi jima ploskali tudi če bi šlo za njihove partnerje in najboljše prijatelje?
Ampak mislim, da so se pač samo taki oglašali, ki tako ravnanje podpirajo. Ostali se verjetno nis(m)o hoteli izpostavljati.