Ima še katera takšen drobižek doma? Zadnjič sem gledala svojega 4 in pol  letnika v vrtcu. Najmanjši je od vseh v svoji skupini, tudi od deklic, pa so nekateri mlajši od njega. Velik je 98 cm in tehta 13 kg. Ko je nagec pa sploh ni koščen, samo drobižek je. Lani mi je pediatrinja svetovala rastne hormone, pa sem jih odklonila, ker on pravzaprav raste, samo na svojem nivoju, njemu se rast ni ustavila. Je pa res majčken. Sicer je zelo zdrav, živahen, vesel in pameten fantek. Malo me skrbi. Vaše izkušnje? Hvala.

< Sporočilo je popravil Flavia RR -- 4.6.2010 12:25:34 >

_____________________________

ne glej v nebo, da bi videl boga. poglej v otroške oči, tam je.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

UmpaLumpa, hvala za vzpodbudne besede. No, seveda bova še šla na kontrolno merjenje, čeprav po oblekicah opažam, da raste, tudi po čeveljčkih in tako. Je pa res, da sva oba z možem majhna - 166dm on in 163 jaz.....tako da.....
Ma, pišem bolj zaradi tega, da bi me malo potolažile. Včasih se mi moj mali kar zasmili, ko ga gledam med drugimi otročki, tako majhen in drobčkan.....

_____________________________

ne glej v nebo, da bi videl boga. poglej v otroške oči, tam je.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

moj srednji je v prvem razredu.
je za 1 glavo manjsi od najmanjsega.

ta velik je bil v vrtcu najmanjsi. zdaj v tretjem razredu je najvecji.

< Sporočilo je popravil *miska.mcc* -- 4.6.2010 11:17:29 >

Sicer sem punca, ampak sem bila vedno najmanjša v skupini-od vrtca naprej (še zdaj na faxu sem najmanjša). Na začetku me je to full obremenjevalo, zdaj mi je pa res vseeno. Res je, da je pri deklicah malo drugače kot pri dečkih, ker se od dečkov nekako "pričakuje" da bodo večji..imam pa tudi jaz doma fantka in me skrbi, da bo majhen po meni Če pa že bo, bom pa to njegovo majhnost probala maximalno izkoristiti in ga vpisati npr. na gimnastiko (če bo sam seveda želel hoditi). 

Jaz sem bila vedno daleč najmanjša. Tudi zdaj nisem nekaj posebno velika - malo čez 160, ampak tudi moja mama ni dosti večja.
V šolo sem šla s 17kg, ko sem imela že 7 let, pa sem čisto lepo zrasla - samo počasi in sem ujela tiste tamanjše.

Če pa ga pregledajo še kaj več kot ostale, mu škodit res ne more, za kake rastne hormone se mi zdi pa res pretirano - je pa res, da nisem zdravnica in ne morem kar tako presojat.

vem pa za primer, ko ena punčka ni rasla. Pri dveh letih in pil je imela dobrih 80 cm in niti ne 10 kg. Jedla tudi ni nič. So jo pošiljali na vse pregelde, potem tudi dali rastne hormone in kaj jaz vem kaj. Po enem letu pa so ugotovili, da ima mala rano na želodcu in se posvetili temu - kmalu se je mala "pozdravila" in začela normalno jesti - samo tu je bilo res tako, da punca ni jedla nič - ji že ni pasalo, zaradi želodca - res boga. No, še dobro, da je zdaj v redu in velika in zdrava punca.

tudmi midva imava podobno višino kot vidva in tudi sina, ki je med manjšimi. Danes je star 14 let, eden izmed najmanjših v razredu, ima pa zdaj 155 cm in 40 kg. Ko je bil star 7 let sva bila napotena na endokrinološko kliniko, zaradi nizke rasti. Tam so po vseh testih ugotovili da fant raste, samo je ubral svojo krivuljo rasti, ki niti pod razno ne ustreza nobeni njihovi. Rastnega hormona ni dobil, ker raste, hodiva pa na kontrole vsako leto, kjer spremljajo njegovo rast. Skratka, je čisto pravi pubertetnik, malo manjši pa zato nič zapostavljen ( v šoli ni imela večjih težav z zbadanjem, res pride dan ko je bil malo žalosten, ampak to je čisto normalno, ni pa doživljal kakšnih fizičnih ali pa besednih zbadanj na račun svoje višine). Sva ga pa že od malega pripravljala na to, da prav velik ne bo, da bodo sošolci v določenem obdojbu večji od njega tudi za dve glavi ( kar se je uresničilo), si je pa znal v šoli izboriti s svojo pojavo svoje mesto in je zelo priljubljen. ( že od vsega začetka je predsednik razreda), trenira nogomet ( pravi da ga punce rade vidijo). Torej pojdi z sinom na pregled, da ugotovijo če mu rastni hormon deluje, potem pa ga z vgojo pripravi na to da ne bo preveč razočaran če bo njmanjši ( moj je bil v razredu skoraj 5 let najmanjši, tudi od deklic).

Imava pa tretjo hči, ki bo avgusta dopolnila 5 let in je velika 102 cm in ima 13 kg. Samo za punčke ni nič nenavadnega če je manjša.

< Sporočilo je popravil nanka -- 4.6.2010 16:30:34 >

Moj sin je danes star 9 let,hodi v tretji razred in je daleč najmanjši in ima najmanj kg v razredu-še vse deklice so pred njim.Velik je 127 cm in ima 25 kg.Je pa že od nekdaj med manjšimi in lažjimi,pa mi niso nikoli niti predlagali kakih pregledov  
Hčerka je tak srednje sorte,tamalidva pa sta isto med manjšimi.Najstarejša sta v skupini,pa so eni za celo glavo večji. Ampak se sploh več ne sekiram.Vidim da rastejo in to mi je glavno!

no moj sin je star 11 let in je velik134 tamala pa 6 let pa 104. oba sta najmanjša pri svojih vrstnikih. pa kaj naj? mi mu skoz pravimo, da ni važno koliko si velik, ampak kaj imaš v glavi. ker tavelik je velikokrat deležen zbadanj. ker so  res sošolci vsi za dobro galvo večji.
ja midva sva pa tko kot vidva velika. in tud dedki in babice niso ogromni. tko, da res nimata po kom bit

Punce, hvala. ste me kar potolažile. Zanima pa me, koliko naj bi zrastel v določenem obdobju, kdaj naj sprožim alarm, glede na to, da opazujem, kako raste in se mi zdi, da raste bolj počasi, raste pa. Res ga ne bi rada futrala z nekimi hormoni, kaj pa vem.

_____________________________

ne glej v nebo, da bi videl boga. poglej v otroške oči, tam je.

jaz ti svetujem, če nisi čisto sigurna, pojdi po napotnico naroči se na endokrinološko ambulanto in tam ti bodo znali povedati kako in kaj. Preiskave niso hude ( vzamejo kri), izvidi so tekom dneva in takoj veš pri čem si. Težko ti je povedati koliko mora zrasti na leto, pri mojem so ugotovili da raste, po neki svoji krivulji, vsako leto enkrat se greva pokazat ( stehtat, izmerit) in zaenkrat je zadovoljivo. Je pa zadnje leto ( med 13 in 14) zrastel za 8 cm, prej pa samo par cm na leto. Za rastni hormon se odločijo pa izključno na kliniki in še to pod pogojem da mu rastni hormon ne deluje, oziroma premalo deluje ( tako so meni povedali) in se zelo neradi odločijo da ga dajo otroku.

Joj, punce, zdej ste tudi mene malo potolažile. Men je včasih tud kar malo hudo, ko gledam našega prvošolčka, ki je tudi najmanjši v razredu. Septembra bo star 7 let, pa je po zadnjih podatkih velik 112 cm in ima 22 kg. Že od nekdaj je bil med najmanjšimi, zdaj pa so  nekateri sošolci in sošolke večji od njega že za celo glavo. Bojim se, da ne morem pričakovati, da bo kdaj velik, sploh če je po moji familiji. Jaz imam borih 155 cm, moja mama še kakšnega več, sta bila pa oba in babi in dedi po mami zelo majhna. Partner je sicer velik 182, a kaj ko je naš fantek bolj podoben moji familiji tudi po videzu. Pa vsi ga imajo izredno radi, ker je po videzu zelo lep in prikupen. Njegov mlajši bratec pa je čisto kontra. Že zdaj (pri 2,5 letih) je velik 92 cm, ima komaj 12,5 kg, čisto drugačno konstrukcijo telesa in je izredno podoben partnerju. Za njega pa je pričakovati, da bo velik, ampak bo malo manj luštkan kot veliki ("mali") brat. Ampak za mene sta itak edinstvena (dolginček in mali strup!).

_____________________________

Otroci so naše največje bogastvo! Čuvajmo jih!

http://janja73.mojalbum.com
http://zo-ja.mojalbum.com

Evo, naslednjo sredo se greva merit. Mogoče se bova res naročila v endokrinološki za krvni test. Zadnjič so imeli v vrtcu neko rajanje, od dveh skupin je bil najmanjši moj fantek. Skakali in plesali so, pa skoraj ni bilo videti njegove male glavice med ostalimi. Potem sem ga zagledala, saj se je veselil, ampak so ga kar porivali sem in tja, se je komaj lovil in sošolce gledal navzgor. Tako se mi je zasmilil, da mi je šlo na jok. On bi se tudi zabaval in divjal, pa je bil kar malo prestrašen in zgubljen. Seveda nisem šla po njega, naj zdrži in naj se ne umika, naj ne začuti, da se mi smili, opazovala pa sem, da se mu ne bi kaj naredilo. Na koncu je bil vesel in navdušen in važen, jaz sem mu rekla, da je krasno plesal in skakal, kaj pa čem. Ampak ko ga gledam takole med ostalimi, bi ga najraje dvignila v naročje in ga skrila. Se mi bo kdaj nehal smiliti?

_____________________________

ne glej v nebo, da bi videl boga. poglej v otroške oči, tam je.

Saj bojo zrasli. Moj brat je biu tud bl mali pa je zdej velik čet 1,80cm. Sm pa svojga sinka merila (tako pravjo), da če otroka zmeriš kolk je velik ko dopolni točno 2 leti (napr. 90 cm) pomnoži z 2 in tolkšen naj bi bil otrok velik ko zraste (90 cm x 2= 180 cm). Ali pa izračunaj, tukaj: http://bibaleze.si/kako_velik_bo  tvojo in partnerjevo višino.

_____________________________

ponosna mamica treh fantov maj 2008, julij 2010 & oktober 2012

komentar tedna


sori


_____________________________

..tko ovdje ne poludi, taj nije normalan!

Spet se mi je na bolš poslabšalo!!

Ja znam da me ljubite, u ljubavi je spas, izpred oči mi se gubite, volim i ja vas!

Spet pozdravljene,

no, sva bila na merjenju - v 10 mesecih je zrastel za 4 cm , zredil se je pa za 800g . Res nima ne vem kakšnega apetita, kljub vsemu je zdrav, živahen, spi mirno 10-12ur na noč, tudi kri ima v redu. Meni je bilo najbolj važno, da je sploh kaj zrastel, to menda pomeni, da mu rastni hormon deluje. Torej ima pri 4 letih in 7 mesecev - 15,1kg in 99cm. Tolažim se s tem, da bo zdaj več sonca, gibanja, s tem tudi apetita in bo lahko tudi več spal, ko ne bo treba za vrtec vstajat. Oh, tale drobižek.

_____________________________

ne glej v nebo, da bi videl boga. poglej v otroške oči, tam je.

Tole se obravnava kot kritičen primer?

Naš 4 leta in 5 mesecev star sinko ima sicer 104 cm in 14,5 kg, pa sploh ni med najmanjšimi. Če je torej vaš mali le 5 cm manjši in tudi vidva nista visoke rasti, sploh ne vidim razloga za paniko. Otroci ne rastejo po tabelah v knjigah, katerih se nekateri pediatri vse preveč držijo.

No, fajn, da sta šla na pregled in da si dobila tolažbo in potrditev, da mali raste. Otroci itak rastejo v "etapah". Nekaj časa sploh ne, potem se pa potegnejo in tako dalje. Naš mali je imel že lani poleti nogo št. 27, pa jo ima letos tudi. Pa vsi govorijo, da noga pri 4-letniku v enem letu zraste vsaj za 2 številki. No, mogoče mu pa do zime bo - s hitrim preskokom.

Želim uspešno rast še naprej. Slej ko prej, pa se bo pojavil tudi kak hitrejši poskok. Če sta pa vidva bolj majhna, pa tudi to mogoče ne - bo počasi prilezel do vajine višine.

Midva sva bila celo OŠ predzadnja v vrsti - zdaj ima on 185 cm, jaz pa 168.

Je pa res, da če sta vidva 163 in 160cm, potem verjetno mali ne bo prav dosti večji... Sicer se velikost bolj prenaša po mami kot po očetu, čeprav tudi on vpliva. Tako da imata srečo, ker si ti za žensko sicer majhna, ampak ne tako ekstremno majhna kot tvoj mož z amoškega. Ampak saj bit mali tudi ni tako hudo, a ne? Največ mu lahko data z vzgledom, da bit mali ni nobena tragedija in daj lahko čisto fajn. Mimogrede, jaz sem se enkrat do ušes zacopala v enega res malega fanta .

Tudi sama mu ne bi dajala hormonov, če sicer normalno raste, samo pač bolj počasi. Na preiskave bi ga pa dala, ja, ziher je ziher. Rastemo pa vsi po svojih krivuljah, navadno imamo neke skoke, stopnice in nihče ne more točno napovedat, kdaj bo za koga ta skok prišel. Lubi je zrasel v enem letu za 10 cm! Navadno se potegnemo v puberteti, do 16 leta se večina rasti zaključi pri ženskah, pri moških pa do 18tega.

Mojidve sta sicer veliki normalno, sta pa suhici - v Lejlini skupini je daleč najbolj suha - tehta 9 kil in so njeni sovrtčani večinoma težji od moje tastarejše, ki ima 12 kil. Obe pa radi jesta in se potem vsi čudijo, koliko sta pojedli... Pač imata tako presnovo, pa še ves čas sta v gibanju... Res se suhcev verjetno prej loti kaka bolezen, ampak bosta pa zato v odraslosti imeli manj težav s težo in z njo povezanimi boleznimi. Pa po raziskavah naj bi bilo odrasli, ki so bili kot otroci veliko bolani, potem bolj zdravi... S tem se jaz tolažim . če je pa zdrav, se nimaš pa kaj sekirat. Saj ni treba, da smo vsi po Jusu, a ne?

A to je slabo? Saj to ni tako zelo malo... Po moje te po nepotrebnem strašijo... Meni se to ne zdi tako zelo slabo. Pač počasi raste, glavno da raste - torej hormon dela in se jaz ne bi preveč igrala in mu mešala štren, saj ni nek kritičen primer, vsaj meni se glede na mere ne zdi.
Mi imamo bolj skulirano pediatrinjo - pri novorojenčkih pazi tabele, kasneje pa pogleda krivuljo posameznega otroka in dokler ta približno ok narašča, ni problema. Ni treba, da smo vsi enaki, a ne?

Rastejo pa vedno v sunkih, tvoj je pač trenutno v fazi počasne rasti, ko bo sunek, bo pa takoj vse premajhno . Ne se sekirat, če raste in ej zdrav in zadovoljen, je vse ok.