;)Sicer je že kar nekaj časa, kar smo dobili našega sončka, ampak enega pravega časa da vam opišem kako je bilo, pa res ni bilo. :ups: Nisem pa pozabila na vas. :) Torej......
Zvečer 1.3. sem šla pod tuš. Se mi je zdelo, da je nekaj čudno "priteklo" ven, ampak nisem bla ziher al je to plodovnica al ne. Potem sem se ob 4.30 zbudila, ker je blo tako kot vsako noč treba na WC. Tam sem ponovno opazila odtekanje plodovnice, take malo roza barve z nekaj rjavkastimi nitkami, kar je bil verjetno čep. Voda je potem odtekala, ko sem se premikala, hkrati pa so se začeli rahli popadki. Možek je ravno vstal za v službo, pa sem ga razveselila, da tokrat bo pa namesto v službo šel v porodnišnico po malo bebico. Ob 6.00 sva prišla v porodnišnico, so me dali na CTG, ki je kazal nekaj popadkov in odprta sem bila 2 cm. Sledil je klistir in ob 8.00 sva bila v porodni sobi. Moji popadki so bili precej šibki (čeprav se meni takrat ni zdelo ravno tako :)-) in so mi zato dali umetne (zelo počasi). Še vedno sem se precej počasi odpirala, baje da se nisem dovolj sprostila med popadki. Je kar bolelo, ampak potem, ko sem pa pri 4 cm dobila protibolečinsko inekcijo v rito, je šlo pa vse zelo ekspresno. Hitro sem se odpirala, med popadki pa sem spala ko ubita. :)- Možek me je pridno masiral po križu med popadki, kar mi je zelo pomagalo. Nimam pojma, kako pogosti so bili popadki, koliko časa so trajali, ker sem bila dobesedno zafiksana od tiste inekcije. Mi je bilo prav fino. :)- Sploh ne vem kdaj, ampak hitro so se začeli tisti popadki, ki tiščijo za pritiskat, 2 popadka sem pritiskala na boku, potem pa so me dali na hrbet, ena babica se mi je dobesedno vlegla na trebuh in v treh popadkih je bilo vse končano. Ko se je nakazovala glavica, je babica rekla, da ima dete zelo veliko laskov in naju je vprašala, kaj misliva, da bo (ker nisva vedela za spol). Midva sva v en glas rekla "punčka".:)- Ampak rodil se je najin sonček Anžej ....dne 2.3. ob 12.03, po 4 urah. Na svet je "priletel" v samo enem popadku (glavica + trup). Velik je bil 51 cm, težak 3330 g, obseg glavice 36 cm. Občutkov ob trenutku, ko zagledaš svojo lastno dete, ne znam opisat, je pa to sigurno eden najlepših trenutkov v mojem življenju in nikakor sploh nisem mogla odvrnit pogleda z njega :duda:. (tudi še zdaj se ga včasih sploh ne morem nagledat, sploh, ko spi kot :angel:)
Bila sem rezana, ker sem baje (tako babica) zelo ozka (bila :)-), pa še raztrgala sem se. Kar precej sem bila šivana....:((:(( Ampak to je druga boleča zgodba, ki je trajala dva tedna. :(
Sam porod mi je bil uredu, nanj imam lepe spomine. :bravo: Normalno da vse skupaj boli. Mene je bolečina spominjala na tisto pri menstruaciji, samo da je bila močnejša, širila pa se je iz križa vse naokoli medenice. Aja pa še to....mene so boleli popadki, ko sem se odpirala, tisti, ko je treba pritiskat pa začuda ne. :zmeden2:
Bi pa pohvalila babico Metko v porodnišnici NM. Bila je enkrat babica leta in je res vredna tega naziva. Mi je zelo pomagala med porodom - s svojo sproščenostjo in tudi z "odpiranjem", kar je zelo pospešilo porod. Brez mojega možeka pa tudi ne bi šlo!!! :angel:
In zdaj smo ena mala srečna družinica, ki se ima neizmerno rada. :love::love:9nebesa
Lepo se imejte, bodite pogumne in verjemite vase, pa se kmalu beremo na forumu dojenček in otrok.
lp, Suzi*
