Sem nova članica. Že nekaj časa spremljam vaše debate. Zato upam, da mi boste pomagali. Moja sestra je prava katastrofa. Takšna lenoba, da kar smrdi od nje. Včeraj so me doma tako razkurili . Enostavno ne vem več ali sem jaz nora ali moji starši in sestra. Ima 1,5 starega sinka. To dete je res pravi srček in je edina svetla točka v celi zadevi. Ostala je sama z njim in še kar lepo skrbi za njega. Ko je bila doma na porodniški, se je vse sukalo okoli njega. Nikoli ni pomagala mami okoli gospodinjskih del. Pa sem jo že takrat opomnila, da mama in oče nista več mlada. Sedaj gospa dela in pride tako utrujena domov, da ne more nič narediti. In moji starši, ne da bi naredili red in ji povedali, da tako ne gre več ji še dajajo potuhu. Takrat, ko je ni zraven se pritožujejo, ko pa ona pride pa so tiho. Gospa je postala celo tako komot, da ona redko kdaj nahrani tamalega. Je preotrujena in se mora spočit. Včeraj pa mi je prekipelo, ko sem se zjutraj na hitrco oglasla in je mama z vročino pomivala posodo in kuhala. Ata ji je lupil krompir in pomagal. Gospa pa se je v sobi igrala z tamalim. Takrat pa sem ji povedala vse, kar ji pripada. Niti malo se nisem držala nazaj. Začela se je jokati, da kaj hočem od nje, da sem ljubosumna na njenega tamalega, da hočem starše samo za sebe. Mama in oče pa sta jo začela tolažit in mene nadirat, da kakšna sem. Da je ona boga, ker je sama, .. itd. Bila sem šokirana. Vprašala sem ju, če se jima zdi normalno, da 30 let stara ženska ne zna poskrbet za sebe in svojega otroka. Da ne zna kuhat, pospravljat, prat perila... To se mi ne zdi niti malo normalno. Prej sta starša tako rada odpotovala k teti za par dni, zdaj ne gresta nikamor, ker ona ne more biti sama. Ali se vam zdi to normalno.

Ne ne zdi se mi normalno in prav je da si povedala svoje.

Ampak če ji starša dajeta potuho, tukaj še dolgo ne bo štimalo.

Žal.

Vseeno upam, da se vam zadeve poštimajo.

Lp Tina

_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

Seveda ni normalno!!Kriva sta pa tvoja starša in dokler se bosta onadva tako obnašala do nje in ji dajala potuho ti pihaš proti vetru!Poskusi se pogovorit z njima,jima odpret oči.Mislim,da je to največ kar lahko narediš,žal!

V bistvu to ni tvoj problem.
Bodo mogli starši zaropotat če jim kej ni prav, ne ti.

Ne meni se tudi ne zdi normalno in prav je da si ji povedala svoje, mislim pa da je to tudi vse kar lahko ti narediš, vsaj dokler ji bosta starša dajala potuho, probaj jima odpret oči da bosta začela drugače razmišljat.

_____________________________

Naši spomini so edini raj iz katerega nas ne more nihče pregnati...

 
Dejstvo je, da sta obe njuni hčeri in četudi je nesposobna ji bosta pomagala.

Jaz se nebi vtikala. To je med njimi.

Ti pa čimprej na svoje pa je

Kot je napisala Karin, to ni tvoj problem. To je problem med tvojimi starši in tvojo sestro. In če sami nočejo/ ne morejo (zaradi slabe vesti npr.) postaviti meje, potem naj skrbijo zanjo. Jaz samo ne bi dovolila, da bi potem meni jamrali.

Dokler ji bosta dajala potuho, bo žal tako vedno! 

Ma povedala si, itak da ni normalno, če mene vprašaš, samo nimaš kaj. Edino to naredi, naslednjič ko ti bo kdo od staršev kaj pojamral, enostavno jima povej, da očitno jima že paše, če jima pa ne, pa vesta, kaj morata naredit.

Moja mami je skoz jamrala k je bil en brat s punco še doma. Rekla jima ni pa nič-no vsaj direkt ne. Pa sm ji miljonkrat rekla nej ne jamra men ampak njima.
No zdej sta se odselila. Zdej pa jamra da jih ni več tam
Nimaš kej

Mi je že mož rekel, da to ni več moja zadeva. Saj vem. Hudo mi je zaradi staršev. Pa tudi zaradi malega sončka, ker ima takšno mamo. Mi je rekel stric, da bo ona odrasla, ko bosta mama in oče pokojna in bo prisiljena sama skrbet za sebe in .

tud jaz ne bi bila tiho.prav si storila čeprav verjetno ni nič pomagalo.Ne vem kako ima lahko tako srce da se ne posveti otroku..jaz vem da ko bom začela delat bom samo čakala kdaj bom lahko šla domov k svojima sončkama..

_____________________________

Neja 27.12.2005
Tjaša 22.10.2007
najlepši razlog zakaj živeti

Se popolnoma strinjam.

Res je.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Jaz nasveta, ki bi bil všeč meni žal nimam. Najenoistavneje bi bilo, če bi se s tem sprijaznila, ker je škoda živcev za stvari, katerih ne moreš spremeniti.

Kar se pa tega tiče, da pišete, da ni njen problem - iz izkušenj vam povem, da to je njen problem, če ne zdaj, bo pa kmalu, kasneje pa zagotovo. Starši se trudijo okoli hčere in vnuka (jih sicer razumem), ampak zato velikokrat ogrožajo svoje zdravje, so brez energije in brez zasluženega počitka, ker si želijo pomagati hčeri, a ji pomajago na napačen način - ne bi smeli vsega delati namesto nje, ampak jo naučiti, kako se vse postori in ji seveda tudi priskočiti na pomoč.
Ko pa bo tudi avtorica 1. posta imela svoje otroke, bo pa razlika še bolj očitna, saj bodo starši še naprej večino energije dajali prvi hčeri in 1. vnuku, saj enostavno ne bodo znali presekati tega, kar so si na glavo nakopali sedaj.

Upam, da me katera razume...

Sayonari pa želim povedati le, da so v življenju vedno male in manj male krivice. Nekatere se da popraviti, ostale pa ostanejo - lahko se samo odločiš, da si nehaš greniti življenje s tuhtanjem, kako bi bilo, če bi bilo in se sprijazniš. Težko, ne gre vedno, kakšen dan te bo vseeno prijelo, da bi stvari spravila v red, ampak ne gre - vedno boš ti tista "grda", četudi boš želela samo dobro.

Nikakor ni normalno, ampak ti zadeve ne boš rešila. Ko boš enkrat na svojem, se ti s tem problemom ne bo treba več obremenjevati. Zato čimprej na svoje, doma naj se pa rihtajo kakor jim paše. To je samo moje mnenje...

Jaz  imam dva sončka, ki že hodita v šolo. Najhuje se mi zdi to, da ima mama zelo močno sladkorno. In se ne pazi dovolj. Sem se pa prej pogovarjala z očetom. Mi je priznal, da ji večkrat omenita naj kaj pomaga, pa noče. Sem mu lepo objasnila, da bosta mogla sama naredit red. Jaz se ne bom več vmešavala zraven. Mi je pa vseeno hudo. Med mano in mojo sestro je ful razlika. Se ne razumema dobro. Mi je prav hudo , ko gledam kako se moj mož dobro razume s svojo sestro.

Že nekaj časa ne živim več doma. Če bi še bila doma, bi ji že pokazala .

si predstavljam, da ti je hudo za starše, mislim si pa tudi kako je njima, ko mogoče mislita da ji delata dobro, češ sama je z otrokom, a temu ni tako. Vendar bosta do tega spoznanja morala priti sama oz., sama ji morata dovolj jasno povedati, kaj pričakujeta od nje.

Upam da se bo zadeva rešila kar se da neboleče in brez ostrih besed.

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

bo že, kar pusti času čas, pa počakaj ko bosta starša šla v dom, si bo mogla sama pomagat... če ne se bo pa tebi prisesala s pomočjo staršev.. pazi da ne bo potem pri tebi taka lenoba... ponavadi se taki hitro prisesajo kam drugam

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

men se pa zdi, da je to delno njen problem - in sicer v smislu: jaz bi se tud sekirala, kej rekla, skušala pomagat itd.. če bi se starši  čezmerno obremenjeval in naprezal, ko so bolani. mi ne bi blo vseeno. in čutila bi se dolžno posredovat (v zgorne naštetih mejah).
familija je familija. res ne moreš nobenga v nič prisilit, samo jaz mislim, da maš vso pravico krepat v nekih mejah. men se to ne zdi vmešavanje. a pol je vmešavanje, ko se npr, brata kregata in mama reče kaj v smislu naj že nehata? men se to zdi, hm recmo temu "družinsko posredovanje" in čist v mejah normale.

Joj to je velik problem. Najhujše je to da bojo starši vse bolj stari in bolani, če se do zdaj niso znali postaviti za sebe se bojo kasneje znali še manj.

Lahko samo upaš da bo sestra 1. prišla sebi 2. našla novo "žrtvo"

Punce, hvala za odgovore. Bom jih pa večkrat povabila k meni na obisk in bom vsaj mamo pri kuhanju razbremenila. 

Prav je, da si sestri povedala kar ji gre. Je pa res, da je problem v njej sami in v starših, ker ji non-stop in brez vprašanja podpirajo lenobo. Kaj bo naredila, če se staršem kaj zgodi? Kdo ji bo potlej pral in kuhal?