Imam 19 mesečnega nadobudneža,kateri že cca 1 mesec noče več spati v svoji posteljici.Vsak večer mu za lahko noč predvajam pravljice na cd-ju in do pred 1 mesecem je vedno lepo zaspal sedaj pa vedno ko zagleda svojo posteljico pade v histeričen jok.Tudi če zaspi se zbuja na 2 uri in zopet neutolažljivo joka.Zadnje par dni ga jemljem v svojo posteljo kajti v njej pa spi kot top,kajti tudi zame je mučno da z partnerjem vsako noč vstajava na 2 uri,saj naju zjutraj čaka služba.Nočeva pa, da se navadi spati pri nama.Povejte mi kaj naj bi to bilo?Je morda to prehodno obdoje?Morda ga moti ograja okoli postelje in bi moral imeti že posteljo normalne velikosti?Ne vem .Naj povem da ima v vrtcu isto posteljo kot doma ,a pravi vzgojiteljica,ko ga dajo spat,da takoj zaspi.Ali pa morda ni tako.Ne vem.

Mogoče je pa poslušal kako pravljico na CD-ju, ki mu je vzbudila strah?

Se mi pa zdi, da brez nočnega vstajanja ne bo šlo, če želita, da spi v svoji posteljici. Poskusi ga mogoče prestaviti v večjo, navadno posteljico - ali pa daj samo jogi na tla, če nimate premrzlo - in potem se lahko tudi vležeš poleg njega, kadar bo hudo ...

Lp,

živa

nej ti samo povem, da če si ga dala samo 1x k vama, si je to on zelooo dobro zapomnil in boš šele zdaj lahko imela težave za ga navadit na posteljico. tako je pri nas...zvečer ga najprej 5-15 minut poslušam, kako se buni, joče pol lepo zaspi, ponoči pa se zbudi in hoče obvezno k nama, če ne, ni šans da zaspi.
pa srečno

_____________________________

kako je če imaš v življenju 2 moška: enega neizmerno ljubiš in se mu z užitkom cela predaš, drugega imaš neizmerno rada, vsak njegov napredek je zate ponos in vsak njegov nasmeh ti polepša dan! oba pa mi pomenita VSE na tem svetu! ¦ ¦

Pri nas je bila ista histerij, tudi gledat nisem več mogla, ker sem bila tako zadeta od nespanja. Pol smo pa čist lepo rešili, v ta pravo ta veliko posteljo smo jo dali spat. V tgovini si je izbrala prevleke za blazino in kovter, ne vprašaj, spala kot top celo noč in od takrat je tako. Ko je mlajša začela isto štorijo (še malce prej po mesecih), nisem nič tuhtala, smo sestavili posteljo. Problem rešen .Poskusi, škoditi ne more.

Jaz imam pa drugačen problem. Mali ponoči dobro spi in gre v posteljo brez problemov, ko pa ga dajem spat čez dan, pa jok in stok, brcanje, kričanje,... Že ene 2 meseca, star pa je 21 mesecev. Pol pa je dones zjutraj še iz postelje (z ograjco) padu dol. Razmišljamo, da bi odstranili ograjico.

Moja najmlajša je okrog 2. leta imela foro, da je hodila k nama spat. Pa sem ji rekla, da midva ne moreva tako spat, ker se lahko vleževa nanjo, ko je ne bova videla, potem pa jo bo bolelo in bo jokala, lahko pa pride, ko bo svetlo, dokler pa je tema, pa spi v svoji posteljici - pa se tega drži    . 

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

ma saj ne bo to večno, res je da se ne naspiš tako kot bi bil sam v postelji pa kaj češ če se te otrok zaželi verjetno rabi starše. saj pravim to ne bo dolgo trajalo, čez 10 let boš še prosila da naj se gre malo pocarkljat k vama pa ne bo hotel.
otroci hitro odrastejo in življenja je htro konec in zakaj nebi izkoristili vsako minutko.

naša je tudi do 1 leta starosti vedno brez problema zaspala v svoji postelji. celo ko je bila stara dober mesec je že prespala cel noč. pri 1 letu pa so ji začeli ven rinit zobki in še nekaj je bila bolana, tako da je rabila tolažbo in se rada carkljala. in tako se je malo razvadila pri nas spat. zdaj zvečer ko gremo spat se pa vsi trije lepo stisnemo in zaspimo-ma ni lepšega.
no saj ne rečem kdaj pa kdaj gre v svojo posteljico spat najrajši pa je pri nama

Tule na ringaraji imate zelo lep članek o spanju in uspavanju. Predvsem kako siljenje otroka k samostojnemu spanju vpliva na njegov duševni razvoj. Tudi naš je nekje pri osmih mesecih vztrajal, da bi spal pri nama. pa se nisva preveč obremenjevala in sva ga sredi noči pač prestavila k nama in smo se malo crkljali. Pa se je čez en mesec odločil, in od takrat cele noči prespi sam. Je pač imel obdobje, ko je rabil najino bližino. Pa pri tavečjem je bilo isto. Imel je pač obdobje, ko je rajši spal pri nama, potem ga je pa minilo. Tako da jaz tem mitom, da ko enkrat spi pri tebi, da se navadi, ne verjamem. Otroci imajo svoje potrebe tako kot odrasli. En dan mu tako paše, čez dva tedna pa drugače.

jaz glede spanja ne kompliciram...pri prvem smo imeli kar 'težave', ampak ker sem vedela, kaj je dal skozi, sva mu z možem vedno ustregla in sva se do 9,10 leta se izmenjavala - imel je namreč tudi hude nočne more...marsikdo se je 'zgražal' ampak smo to predelali in sedaj pri 14h praktično ni več problemov...mi pa večkrat omeni, koliko mu je to pomenilo... ta mlajša, sedaj stara 4l pa ima različna obdobja...enkrat čisto sama, drugič si želi bližine kar tako ali iz strahu....jaz ji ugodim in se mi zdi, da ni nič narobe...sta pa za svoja leta drugače oba izredno samostojna.

Naša tudi zadnje dni ponoči poizkuša priti k nama. Spi sicer še v najini sobi. Danes ponoči je na primer jokala da je mravljica v njeni postelji , sem jo potolažila, da je ni, pa da naj se vleže in da jo bom za rokico prijela in bo lahko zaspala.... pa je zaspala (vsaj za kaki dve urci )


_____________________________

Nobody is perfect.

Hi! I'm Nobody