http://www.ednevnik.si/entry.php?w=fancyBee&e_id=59970

vsaka čast profesorjem, ki zdržijo take razmere. še večja čast tistim, ki si znajo (zmorejo) narediti in obdržati avtoriteto.

Delam na tem, da moja dva otroka ne bosta taka,.....

Ampak še vedno trdim, da si mora učitelj takoj ustvariti avtoriteto, sicer je pogrnil. Na lastne oči namreč velikokrat vidim, da starši zelo podpirajo demokracijo otrok. Pred leti temu ni bilo tako in čeprav sem hodila v kar "glasen razred" se nismo niti slučajno nikoli približali opisanemu,.....

_____________________________

Ja, ja,...

Ja, učitelj si mora sam ustvariti avtoriteto, a kaj ko nam jo starši zelo pogosto rušijo še preden nas sploh v živo srečajo. Potem smo pa mi krivi, ker njihov sine ne mara našega predmeta, pa ne dela nalog, pa...

Sama sem eden tistih staršev, ki tega ne počnem. In vem, da če je učitelj/učiteljica samozavesten in stoji za svojimi dejanji lahko ustvari avtoriteto. Je pa to precej težko, to pa rade volje verjamem. Sploh za kakšnega začetnika ali koga, ki še nima trde kože,.... Moj starejši sin ima tako samozavestno učiteljico in mi je to prav všeč. Pa vidim, da kdo opravičuje svojega otroka ampak ona točne ve kako in kaj in za tem stoji. Moram pa priznati, da je strokovna in da je otroke zelo hitro "prečitala". Meni je tak odnos, ki ga ima ona ok.

_____________________________

Ja, ja,...

Pia73, presrečna sem, kadar dobim takega starša.

Sama nimam težav z avtoriteto in tudi večino 'svojih' staršev sem že razorožila in uspela prepričati, da njihovim otrokom nočem nič slabega. Ne bom pa nikoli pozabila nekaga očeta, ki me je ob prvem srečanju na GU skoraj porinil ob tablo, ker sem bila mnenja, da se  mora s sinom resneje pogovoriti o šolskem delo. Od takrat dalje vrat učilnice med razgovorom z njim nikoli ne zapiram.

Zgornji link pa me ne šokira, ker taki in podobni pripetljaji niso redkost, ampak realnost. Tudi v OŠ.

Kako pa si lahko takoj ustvariš avtoriteto?

Kaj pa v tistih primerih, ko si sicer ustvariš avtoriteto, pa ti jo zbije ravnatelj in vsi zakoni o učenčevi nedotakljivosti?

Gre, brez skrbi. Z mano se da vse pomenit in kar rečem drži, pa se me drži sloves 'ta krute prfokse'. Vsako leto, ko stopim septembra v nov razred so vsi prilimani na stole, ker vedo od predhodnikov, da pri meni se dela. POtem pa je treba pokazat, da veš kaj govoriš, da imaš jasno začrtana pričakovanja, njihove pravice in dolžnosti.
Septembra in oktobra se še tipamo, potem smo pa super ekipa. Samo vedeti morajo, kje je meja, meja se pa začrta prvega septembra.

Ko enkrat vidijo, da si strog, a pravičen, jih imaš na svoji strani, prej ne.

Ravnatelj pa... glede samega dogajanja v razredu ravnatelj nima veliko besede - če delaš po pravilih. Pravilnik o pravicah in dolžnostih pa mora učitelj tudi dobro poznati pa gre.

Primer: pridem v razred (nadomeščam kolegico, ki je odsotna že nekaj ur), sedmi razred se spomni, da bi bilo fino ponorčevat se iz mene in striktno zavračajo sodelovanje. Vedo, da vsako uro začnem s pozdravom in pričakujem, da vstanejo. On ne vstanejo, sedijo in se režijo. Stojim in jih čakam 5 min. Se režijo in ena pravi 'saj nam nič ne morete'. Pa jih mirno opozorim na vse kršitve dolžnosti učencev, ki jih kršijo (nespoštljivo vedenje do učitelja, motenje pouka itd. itd. - zadeve še malo napihnem, a čisto mirno) in na predvidene kazni. Omenim, da bom za vsakega posameznika zahtevala vzgojni ukrep in da ga bom tudi dobila, ker imam to pravico. Potem jim pa pojasnim cel postopek izreka kazni vse od razgovora z razrednikom, starši, ravnateljem in kako se bo vsak posebej moral zagovarjati pred vsem zgoraj omenjenimi brez podpore razreda itd. Počasi začnejo vstajati in kmalu stojijo vsi. Mirno pozdravim in nadaljujemo z uro (v resnici bi najraje vsakega posamezno zlasala ).

Od tega momenta dalje s tem razredom nisem imela težavm, pa so bili pravi hudički.

Je pa tako - v sedmem je delovalo, vprašanje če bi v devetem. Tam je pa že potreben drug pristop.

< Sporočilo je popravil Anuška79 -- 30.4.2008 23:13:18 >

Imaš pa srečo, da imate ravnatelja, ki vas podpira. Mnogi nimajo podpore.

Eh, jz še vedno upam, da mi ne bo treba kdaj biti na tvojem mestu. Se pa sočasno s tem upanjem, učim od najboljših (beri: ta hudih) profesoric in profesorjev

Jaz res ne vem, zakaj ljudje ne verjamejo, da je to dandanašnji stalna praksa otrok, takole se pogovarjat s komerkoli pač, ki jim pride naproti. O tem kar naprej pišem, pa me imajo za nekoga, ki pretirava, sploh ne verjame skoraj nihče. Tole zgoraj opisano ni nek nenavaden dogodek, ampak v sloveniji nekaj povsem običajnega, vsakodnevnega in to tudi po osnovnih šolah. In ne le to, dogajajo se tudi čisto pravi, fizični napadi na učitelje. In veste kaj..... če te nekdo fizično napade, se ne smeš niti branit, ker si avtomatično kriv, ker si profesor. Sem se pa pozanimala, ker sem ob enem takem dogodku na naši šoli klicala pristojnega odvetnika, kako je s takimi verbalnimi napadi, ali drugačnimi. Potrebno bo začeti klicati policijo. Za vsak tak prekršek,kot ga je npr. v omenjenem dialogu izrekel kak učenec, ima učitelj pravico klicat policijo. Jaz bom našim učiteljem to vsekakor povedala, če pa kateremu od vas, zaposlenih ta podatek prav pride, ga pa sporočite naprej. POnavadi nam pri mladoletnikih ne pride na misel take reči v resnici izpeljat. Če bi se meni kaj takega zgodilo, bi od zdaj naprej vendarle točno tako ukrepala. Morda bi jih streznilo vsaj malo.

Pri nas se je lani učenec z odločbo lotil defektologinje, ki je zanj verjetno naredila več kot kdorkoli drugi v vseh letih šolanja, ki so za njim in pred njim. Pošiljal ji je grozilna pisma, sms-je, ji pisal opolzkosti po vratih kabineta. Poklicali smo policijo, ki je zadevo raziskala in vložila zahtevo za obravnavo pri sodniku za mladoletne.

Pa tale naš je bil neko 'milo dete', za katerega bi rekel, da kaj tako opolzkega kot je pisal sploh še v življenju slišal ni.

Jap, to je realnost in kot pravi Gina, nam mnogi ne verjamejo. In še slabše bo ... mnogo slabše.
Kar se avtoritete tiče, je res, da si jo mora vsak učitelj ustvariti sam, ampak če realno pogledamo, koliko učiteljev na posamezni šoli lahko najdemo, ki imajo resnično avtoriteto, in če bi šolstvo obdržalo le-te, potem lahko 90% šol kar zapremo, ker bi pač primanjkovalo "dobrih" učiteljev. Tudi učitelji smo samo ljudje, karakterno med seboj zelo različni, eni bolj drugi manj strogi, eni bolj drugi manj zavzeti, eni bolj drugi manj prijazni ... kot v vsakem poklicu. A zdi se, kot da samo v šolstvu ne smejo biti zaposleni karakterno različni ljudje, ker okoliščine tega ne dopuščajo. Pa bi morale. Šola kot zaposlitvena ustanova, bi morala za svoje zaposlene zagotavljati varne in znosne pogoje dela ne glede na karakter zaposlenih!!! Povsem enako kot v drugih firmah.
Tako pa v šolstvu dobro odnesejo le tisti najjači, ki pa jih je relativno malo, kajti tisti, ki ima kolčkaj soli v glavi, danes ne bo šel delat v šolstvo. Niti pod razno!

In še en problem je - danes je v šolstvu ogromno zaposlitev za določen čas. Rednih služb ni. Tako se morajo prenekateri učitelji tudi po 2x ali 3x na leto seznanjati z novim delovnim okoljem, z novimi učenci, z novimi sodelavci itd. Komaj se navadi, naredi red pri svojih urah, pa gre že drugam.

Ja, taka je realnost v današnjih šolah. Kruta. A dokler bo vlada načrtno delala to, kar dela preko šolskega sistema (pri katerem učitelji dobesedno ne sodelujemo), torej vzgajala bodoče ovce, lačne kruha in iger, kakršne lahko vidimo v Ameriki, bo ta resničnost še naprej kruta. Ker to je politični projekt, dragi moji.

Groza. Jaz si sploh ne morem predstavljati, da bi se mi ko smo bili v šoli tako obnašali.
Se sploh ne spomnim, da bi si  kdo upal skregat s učiteljico.


Pa še ni tako dolgo, kar sem zapustila šolske klopi.( s tem se samo tolažim )

Kapo dol pred učitelji... in premalo so plačani za svoje delo.

_____________________________

Ne metat puške v koruzo, ker se lahko pokvari kombajn :P

Ja, precej poznana situacija. Nisem samo enkrat jokala v kabinetu, ker enostavno nisem vedela kaj naredit. Ustvari si avtoriteto? Ja, ni problema. Samo kot začetnik pa res ne veš, kako bi naj to izgledalo. Potem se morajo pa generacije poslovit, da se ta malih kaj prime. Počasi se učiš...še posebej taki kot jaz, ki nimamo tega v sebi da bi težili in tiranizirali. J...ga. In rinit naprej. Se pa strinjam, da je sistem malo preveč popustljiv do otrok in da ne pomaga kaj dosti bolj nežnim učiteljem in da zaradi kopice papirjev in srahu marsikdo raje trpi v razredu.

Drage moje ne me spljuvat ampak otroci imajo čisto preveč pravic in premalo dolžnosti...
Danes starši v Sloveniji ne utegnejo vzgajat ( ne vsi ampak po mojem skromnem mnenju večina), zato jih vzagaja šola, ki jim seveda ne sme niti lasu skriviti in pa ulica..

Point zakaj se oglašam:

Starejši sin hodi v šolo v Kairu - Egipt. ( star 13 let se pravi naš 8 razred), Mislite da jih tam ne razganja?
Ravno tako, toda "angležarca" profesorica angleščine pride v razred kar z štilom od metle. Po sinovih besedah ga sicer redko uporabi, ker že pogled na tisto palico zmrazi...
Ja sedaj boste vse skočile v luft, da se to pa ne sme in tako naprej...Jaz raje vidim da ga namlati kot da ji reče grdo besedo in se grdo obnaša, ker tako bo potem tudi doma in na cesti...
Čeprav ga še nikoli ni bilo potrebno...nekako se vedno znava z besedami pomenit...
Toda verjamem da so otroci,ki jim ena vzgojna klofuta ne bi prav nič škodila...
To je samo moje mnenje...

In še en velik problem, otroci v Sloveniji se ne zavedajo da je šolanje dobrina. V Egiptu se ne morejo vsi enako kvalitetno šolat in se tega zavedajo. Zavedajo se da je izobrazba ključ do uspeha...

Primer; sine ni imel prvič naloge dobi opomin da če se to ponovi bodo sankcije...
Jaz navajena slovenskih šol, vse skupaj vzamem bolj na easy, saj kaj pa bo dobil bo minus ali pa kako kazensko nalogo...
No njemu - sinu sicer povem naj se ne heca, ker ima v življenju samo šolo kot obveznost in naj saj to opravlja kot je treba, ker če ne mu bom uredila še par obveznosti v obliki " garaškega" dela...

Moje besede so šle mimo teh pubertetniških ušes in naslednji dan je bil ponovno brez naloge, prišel domov z obvestilom da je suspendiran za dva dni...

Hm, kako šokirana sem bila , verjetno ne rabim razlagat...

Kako teško je potem prinesel notri ta dva dni, kajti v Egiptu imajo pouk od 8 do 16  vmes samo 1 ura za kosilo. Se pa vse te ure snov samo jemlje in jemlje... Ni spraševanj ni testov ni ponavljanj... Skratka dva dni ogromno nove snovi je bilo potrebno prepisat se naučit in razumet...

Ponavljajo samo teden dni pred izpiti..toliko v obrazložitev.

Skratka da skrajšam, če bi se ponavljalo da bi bil brez naloge, se lahko zgodi da ga izključijo. Prav tako tudi za kak drug prekršek lahko sledi izključitev.( Seveda šolnina ki je zelo draga se ne vrne ) Skratka šola ni nekaj kar ti kar pripada ne glede na vse, treba se je truditi in si zaslužiti biti del dobre šole...

Še link za učiteljice kako to izgleda v Egiptu, če katero zanima. klikni tukaj

Se strinjam, da se danes premalo poudarjajo dolžnosti otrok in da se šola ne obravnava kot vrednota oz. dobrina. Če bi bilo to drugače, bi bilo učiteljem in staršem veliko lažje.

Ne strinjam pa se s fizičnim kaznovanjem in 'metlinim štilom', kaj takega je zame nesprejemljivo tako s stališča učitelja kot s stališča starša.

Te razumem. Tudi jaz ne vem kako bi odreagirala če bi vedela, da je bil kdo kdaj s tem štilom tepen. Sin pravi da z njim udari po mizi in vsi okamenijo...tudi to sem dolgo rabila da sem dojela, saj se mi je zdelo da je to ustrahovanje in kot tako nesprejemljivo...

No danes pa mislim da če jih -otroke, pogled na tisti štil dela bolj spoštljive, pa naj ga ima...

****, hvala za link, meni je zelo zanimivo. Rada preberem še kaj od drugod. A se ti zdi, da otroci tam veliko znajo, ko so npr. stari 14 let?  Ali se ti zdi, da so utrujeni, da nimajo časa za nič drugega kot za šolo ali se ti zdi to ok, da je življenje posvečeno več ali manj zgolj šoli?
btw, a to je tvoj blog?

Aja, če ima še kakšna od vas, ki živite v tujini kakšne izkušnje s šolami tam, me zelo zanima, bom vesela vaših opažanj.

Na nasi gimnaziji se kaj takega ne dogaja. In vecina profesorjev ima avtoriteto. Pa nihce se ne dere, da bi jo vzpostavil, razen nasa razrednicarka, ki je pac nima ze od prvega letnika.

Bi pa bilo kaj takega mozno na moji osnovni soli. Tam pa so bili zmozni vsega in sem (vsaj jaz) komaj cakala, da grem od tam. Pa je bila nekoc baje to ena boljsih ljubljanskih osnovnih sol.

Hvala, ****, za tole izkušnjo. Tudi meni je fino vedeti, kako imajo drugod urejeno šolstvo.

Drugače pa se strinjam, da je srž disciplinskih problemov in tudi vse večje ignorance do šole pri nas prav v tem, da znanje  ni več dobrina niti vrlina. Mladi vidijo, da dandanes v naši družbi štejejo samo tri stvari: denar - ime - preko trupel.  Mladi vidijo svoje starše, kako se s poštenim delom prebijajo iz dneva v dan, kako si s poštenim delom ne morejo privoščiti vsega tistega, kar si lahko privoščijo novodobni veljaki, ki so do kapitala in položajev prišli z goljufijo ali vip. Vidijo, da itak ni važno, če si odličen v šoli, važno je da se pišeš **** in dobiš službo tam in tam in vlečeš dobro plačo in vse ugodnosti.
In prav to, da mladi nimajo več neke perspektive v življenju (ker jo, roko na srce, niti ne morejo imeti), je vzrok, da živijo samo še po sistemu carpe diem in preživi, kakor veš in znaš.

Bi pa tudi jaz pri nas uvedla suspenz v šole. To, da učenec šprica pouk in pri tem izpade pred sošolci še kot faca, je povsem nekaj drugega kot to, da ne sme v šolo. Vsi drugi gredo, on pa ne! Ne sme! Ne gre več za njegovo lastno odločitev, nič več ni faca, ampak je v tak položaj postavljen od neke višje inštance.
Meni se zdi to super ukrep. Poznajo ga tudi v Ameriki in do je ena redkih pozitivnih stvari, ki jo vidim v ameriškem šolstvu. Škoda, da se se pri nas ne zgledujejo vodilni po tem, ko že kopirajo vsa druga ameriška sranja.

In izpitni sistem se mi zdi tudi ok. Glede na to, kako itak ujčkamo in ajčkamo naše učence, kako mora biti 100x vse napovedano in količinsko omejeno, se mi zdi izpitni sistem super.

Suspenz deluje samo takrat, ko otroci vedo, da bodo tako zamudili pomembne zadeve. Če damo suspenz v naš šolski sistem, bomo otroke samo nagradili. Ker pri nas je tako, da mora vsak priti do vaj in razlage, pa če je v šoli ali pa ne. Učitelji se sekiramo, če so vsi vse slišali in da ja kdo ne bi kaj zamudil. Toliko o učenju odgovornosti.

v OŠ se mi zdi da je učiteljem težje kot v SŠ. v SŠ imajo učenci že svoje hobije, plane, športne aktivnosti, dodatne dejavnosti, ki se jih da potem bolje priviti in kaznovati  pa tudi niso tako krepko navezani na starše da bi jim povedala vsako malenkost kot v OŠ ... samo vseeno sožalje učiteljem ki imajo opravka z starši, ki mislijo da je treba njihovega otroka nositi po rokah 

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Nekatere mogoče res, večine pa ne. Ker šele v tistem trenutku, ko NE SMEJO sodelovati v učnem procesu, torej biti pri pouku, se šele zavedajo, kaj zamujajo - ne toliko snovi kot take in pouka - ker vsako zamujeno uro morajo pa itak učenci sami notri prinesti (edino če ne gre za kakšno resnejšo dolgotrajno bolezen); to je njihova dolžnost in ne dolžnost učitelja - predvsem so prikrajšani druženja s sošolci, biti del tima, biti del učnega procesa, delati to, kar počnejo sošolci itd.
Point je v tem, da NE SMEJO!!!!! Pika. Dokončno.
To ni isto, kot dobiti cvek, ki ga lahko popraviš; kot dobiti neopravičeno uro, ki jih lahko štepaš celo leto mnogo mnogo, pa ne sledi nobena sankcija ali pa samo neki opominčki, ki jih itak nihče resno ne jemlje; kot špricati uro, pri čemer izpadeš frajer pred sošolci in delaš sive lase učiteljem.
Ni isti filing. Je prepoved. Čisto taprava pravcata prepoved, da nečesa ne smeš, medtem ko vsi drugi tvoji sošolci lahko. Za nekaj si prikrajšan, če ne za drugo, za klepet med odmori, za zafrkavanje učiteljev. Vsi drugi to lahko tisti dan ali dva počnejo, tebe pa ni zraven. Hecajo se na račun učiteljeve obleke, ti pa nimaš pojma, kaj je bilo tako hecno, hecajo se na račun določene snovi, teme, ti pa nimaš pojma, kaj je tako hecno ... izgubiš stik ... prikrajšan si in, žal, se šele takrat zaveš, za kaj vse.