Pozdravljene!
Mene pa , na kaj je potrebno biti še posebej pozoren, kadar se dohaja na daljšo pot z dojenčkom. Če imate kakšne koristne nasvete, bodo zelo dobrodošli. Naš dojenček je star dobrih 6 mesecev in gremo z avtom na pot, dolgo približno 800km. Gremo v Francijo, torej več ali manj po avtocestah. Verjetno je boljše, če se odpravimo na pot zgodaj zjutraj, kajne?
PA še to. ALi mislite, da je tako dolga vožnja za otroka manj naporna v lupinici ali v avtosedežu (tega bo dobil čez dober mesec ali dva, odvisno, kako hitro jo bo prerasel, in če bi bila vožnja v avtosedežu 9-18 kg bolj udobna, bi potem raje to pot preložili na tisti čas, ko bo že v avtosedežu). Upam, da sem dovolj jasna. Sicer je naš trenutno še v lupinici. Ker se naša Maxi Cosi lupinica lahko skoraj čisto poleži, predvidevam, no ali pa vsaj upam, da bo lahko čim več spal na vožnji. REs hvala za odgovore.

Pri 6-ih mes. jaz otroka še ne bi prestavljala v avtosedež, če to ni potrebno. Če mu je v lupinici še udobno, ga peljite v lupinici. Za moje pojme je bolj varno. Maxi Cosi je med večjimi lupinicami. Jo imamo tudi sami in je našemu 8-mesečniku še čisto ok.
Glede same poti ti težko svetujem. Glede na letni čas, se mi zdi, da ni tako problematično glede temperatur kot npr. poleti. Na poti se večkrat ustavite, vzemite otroka za nekaj časa ven iz lupinice, da pretegne nogice in zravna hrbet.

Srečno pot.

Jaz tudi tako malega še ne bi dajala v večji sedež.

Mi smo šli na daljšo pot prvič, ko je bila tamala stara 5m. Pot je bila dolga cca 500km. Tja je še šlo, je večinoma spala. Nazaj pa... tako krute poti še nisem imela. Po 1 uri je začela jokat in nič ni pomagalo. Ne ustavljanje, ne uspavanje, ne hranjenje... Vsega ji je bilo dovolj in ni nehala do doma. Takrat sem se odločila, da s tako majhnim na pote ne grem več.

Svetujem ti lahko samo, da se čim večkrat ustavite.

Ne, seveda ga ne bomo prestavljali v avtosedežek pri 6 mesecih, temveč, ko bo bo za to prišel pravi čas. Smo se narobe razumeli. Zanima me samo to, če je pot za dojenčka bolj udobna v lupinici ali v avtosedežku. Če v avtosedežku, potem bomo šli na to pot (namreč nismo vezani na točen datum, temveč pot lahko časovno prestavimo) takrat, ko bo dobil avtosedež. To bo verjetno če kakšna dva meseca.

Tudi jaz sem za lupinico, v kateri lahko otrok udobno počiva med vožnjo. Za tako dolgo pot je dobro imeti v avtu tople odeje, če vas preseneti mraz, zadostno količino hrane in pijače(!), igrače za otroka, previjalno podlogo za previjanje v avtu, oblačila za rezervo(bruhanje, mokre pleničke,...), zgoščenko z pomirjajočo glasbo. In še bi lahko naštevala. Dobro je imeti tudi senčnik za na okno, da otroku ne sije v oči in ga prebuja.

Na daljšo pot gremo mi vedno zvečer, da otroka karseda poti prespita. Če se ker zbudi, se ustavimo, gremo vsi iz avta in se malo pretegnemo, pojemo, popijemo, se previjemo,... Če pa ne, pičimo kolker se da v enem kosu. Recimo lani poleti s še ne dveletnikom in trimesečnico okoli 800 km samo z 2 ustavljanjema, pa še to samo zato, ker so se prjatli ustavli, pa smo čvekali. Drgač vozi moj kolkor lahko, pol pa jaz prevzamem, pa zamenjava. Če pa ne bi šlo, mava vedno varijanto, da bi se ustavili. Pa magari v kakem motelu in prespali.

_____________________________

I don't know who you are -
But you probably deserve a hug.

vsekakor je lupinica varnejša, zaradi položaja ker otrok gleda nazaj nazaj. Če se boste ustavljali in pretegnili, ne bi smel biti problem. Svetujem pa da greste na 'probo' kam na obalo ali kam cca 2h vožnje, da boš videla. Obe moji se neradi dlej časa vozita v avtu tko da jaz ne bi šla s tako majhnim z avtom, kaj pa letalo?

Manj kot boš komplicirala lažje bo šlo. Pa ne poslušat drugih da je otrok premajhen itd. Sem na poti srečala en kup družin, ki so šli z dojenčki celo na potovanje s šotorom, pa so vsi užival. Bolje bo da je v lupinici. A ponoči pa ne bi šli na pot? Da jo otrok prespi. Meni se zdi to boljša ideja. Na dosegu rok imej samo dovolj igrač, kakšno odejico itd. Če bo panika se pa itak lahko ustavite, malo sprehodite. Sedaj je sigurno lažje potovat kot pa ko bo otrok enkrat začel hodit.

Lp

Mojadva sta se kar naprej vozila, ko sta bila dojenčka. Se mi zdi, da je bilo v lupinici lažje. Ko je otzrok star cca 10 do 12 m in ga preseliš na avtosedež, se mi zdi nekaj časa majhen in izgubljen v njem, pa tudi prav udobno mu ni, se mi zdi. Vsaj pri mojih je bilo tako, za lupinico sta bila pa prevelika.
In če je možno, potujte ponoči. Na pot pojdite zvečer. Druga možnost je malo pred časom dnevnega počitka ( cca ob 12 ), računaj pa, da se boste morali potem popoldan za nekaj ur ustaviti in narediti kakšno rundo.

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Ok, hvala, za lupinico ste me prepričale, tako da bomo šli na pot v bližnji prihodnosti, dokler ima še lupinico. Tudi sama sem mnenja, da zna biti bolj udobna od avtosedežka. Sem pa sedaj zmedena glede tega, kdaj naj bi šli na pot: čez dan ali ponoči. Sem mislila, da je pametneje čez dan, ker če bo jokala oziroma da bo sita lupinice, gremo lahko na kakšen daljši sprehod z vozičkom med potjo, ponoči si to ne predstavljam, no. Ali pač? Po drugi stran imate pa prav, da je fino iti ponoči ravno zato, da ti prespi pot. Torej če gre ponavadi spat okoli osmih zvečer, potem bi odrinili okoli sedmih. Drugače gremo velikokrat na vožnjo do okoli 150 km, in to dobro prenaša, ampak ni primerjave, saj gremo tokrat na 900 km (ne 800, sem se zmotila) km dolgo pot. Saj sploh ne kompliciram (vsaj tako pravijo drugi), me pa vseno malce skrbi, kaj bo, če bo sredi poti cel kraval zagnal in da bo tako hudo, da se ne bo pomiril.  Avion na žalost ne pride v poštev, vsaj tokrat ne, no.
Kaj pravite torej: naj gremo raje zvečer oz. ponoči na pot?

mi smo že dvakrat šli na pot v avstrijo, smo se vozili po 6 ur v vsako stran, in smo se vsakič trikrat ustavili po 15 minutk. da smo mal pojedli, pili, se previli.. prvič je bila stara 4 mesece, in drugič 6 mesecev. del poti je spala, sem ji pa na petrolu med potjo kupila tri manjše plišaste igračke, da se je zamotila. ker so bile nove igračke ki jih še ni poznala od prej, in jo je ful zamotilo

živjo!
Mi smo odšli na eno daljših potovanj poleti iz morja nepričakovano v Nemčijo prav tako približno 900km. Tja smo odšli ponoči, naredila pa sem tako, da sem ga dala spat v lupinico okoli osme ure in nato smo šli, vmes sva se ustavila da sva midva spila kako kavico, seveda za seboj, in enkrat da je jedel in kar takoj nazaj zaspal. Nazaj je bila pot dolga nekaj čez 700km, smo se pa peljali čez dan. Vmes smo se ene trikrat ustavili za jest, previt, je pa kar velik del poti spal. Star je bil tri mesece.

Jaz sem šla na pot 1000 km dolgo z dojenčkom od 5 mesecev.V lupinici je bila.Lepo sem se pogovarjala z njo pa se igrala ,pa je spala in smo dvakrat ustavili da bi je previla. Šli smo podnevi. Zdaj pa sem šla z dojenčkom tudi toliko starem 5 mesecev pa hčerko štiri leta staro. Zdaj ej meni bilo bolj naporno ker sem sedela odzadi med dvema avtosedežima. punce so čez pot bile super ampak meni je hrbtenica odpovedala  

_____________________________

Najdojenček

Moja je stara 10mes in sovraži voziček in lupinico (očitn je po mamici, ki ne more bit pr mir )
Pelje se rečmo 3km ali 10 min max, si sploh ne predstavljam, da bi jo kam daleč peljala..
Upam, da bo že bolš poleti, da bomo pršl v miru na morje, no js bi vsekakor definitivn šla na pot z njo zvečer, ko bi zaspala, drgač raj sploh ne grem.
Ne vem, ful so različni otroci, moja je faca, skos nasmejana, vesela, sam če ni v lupinici al pa vozičku.
Tak da vrjetn sama veš, kak bi tvoji bejbiki najbol pasal.

Odvisno od avtosedeža- mi imamo maksi cosi tobi, ki se ga da naštimat v bolj ležeče in not tudi zaspi. Imamo pa tudi recaro sedež, ki ni tako udoben.

Če ti ponoči spi, je najbolje da greste takrat, ko običajno zaspi. Mi smo šli z 10 mesečnikom do Muncha (ok, malo bližje) - tja grede podnevi - smo se vozili 9 ur zaradi zastojev in ves čas smo se morali ustavljati, ker je bil Žiga večinoma buden, nazaj grede smo šli ponoči - in smo se peljali v enem kosu - samo enkrat je vmes pogledal, ko je šla mami lulat . Še preden smo speljali, je že spet spal.

_____________________________

Žiga, 27.02.07
Gašper, 22.5.10

Glede na to , da smo dobro leto živeli v Beogradu smo se veliko prevozili. Rodila sem v Sloveniji in ko je bila Lana stara 3 tedne smo se odpravili nazaj v BG. Nekje do 3m je bila v košku v katerem popolnoma leži, košek pa se pripne z varnostnimi pasovi, nato je bila do 5m v lupinici, ker pa je velika (rodila se je z 56 cm) je lupinico hitro prerasla in je od takrat v avtosedežu, ki se kontra obrne in ima dokaj ležeč položaj.
Na pot smo šli vedno zvečer in nikoli nismo imeli problemov z ustavljanjem. Takoj je zaspala in spala do LJ ali BG, če se je zbudila sem imela vedno s sabo dovolj hrane , vedno veliko več kot je potrebno , ker nikoli ne veš kaj se lahko na poti zgodi. Kot je napisala že ena prej sem imela pripravljena oblačila za preoblečt, previjalno podlago, dekice za pokrit, glasbo, igrače. Skratka vse kar bi otrok mogoče rabil na poti.
Pri nas je tako, da če gremo na daljšo pot, potem jo mahnemo zvečer, ker drugače je zelo nemirna in hoče ven iz sedeža - smo v obdobju ko bi se stalno puzala in stala. Ponoči pa spi ko top, ne glede na to kje je - ko je njena ura je lahko nevem kje pa spi.
Svetujem ti, da tudi pri 8m, ko misliš kupit avtosedež kupi takega ki se obrne okrog , ker je bolj varen.

Pa srečno pot

_____________________________

Vedno misli na to kar imaš in ne na tisto česar nimaš

Jaz bi ti za dolgo pot svetovala še ovratnik, da bo glavica bolj pri miru stala. Našega sem gledala, ko je zaspal v lupinici in je imel glavico čisto na ramo povešeno in sva mu takoj šla kupit takšno blazinico. Sicer se je najprej malo bunil, ker je bil utesnjen, ko pa je zaspal, pa je spal kot angelček in glavica mu ni omahovala.

Pa še eno čisto mimo k_a_t_i, kako lep avtar oz. kakšna čedna maškara.

to je pa dolgo. naša je imela 1,5m in 3m ko smo šli samo do zadra. imela sem jo v košari,zvezano v avtu. tebi pa svetujem, da če ti gre v lupinico ga kar mej v njej, ker je varnejša, ker je obrnjena kontra smeri vožnje.

dolgo bo... še nam je pot dolga ko vemo kam gremo, kaj pa njim, ko jih prisilimo, da so v svojih sedežkih na milost in nemilost....zna sitnarit....postanki za jest, pit, previjat...

drugače pa imej dovolj vode in hrane s sabo. če že pije iz pipe vzami vstekleničeno, pa vročo daj v termos da boš imela za mleko če ne dojiš.

mogoče bi bilo pa bolje na pol poti prespat in naslednji dan nadaljevat pot...tako bi jaz naredila...