Jaz sem čisto paf nad tem, kaj se vse dandanes dogaja.
Dva dni nazaj sta deset- in enajstletna dečka v LJ tako močno pretepla devetletnika, da mu je počilo lobanjsko dno. Ker delam na šoli, sem vsak dan priča bolj ali manj izrazitemu nasilništvu otrok (osnovnošolcev). Če tega človek ne vidi, ne more verjeti. Tudi sama nisem, a ko sem začela delati, sem doživela kulturni šok. Toliko zmerljivk, psovk, žaljivk še svoj živi dan nisem slišala (pa čeprav tudi sama kdaj kakšno sočno rečem, priznam), da o nenehnem prerivanju, porivanju, brcanju, metanju stvari v glavo sploh ne govorim. Danes sta se vpričo mene stepla dva sedmošolca sredi učne ure. Pravzaprav sem ju morala celo uro spravljati narazen in, hvala bogu, do kakšnih poškodb ni prišlo.

Ma ne vem, no, ampak mene je resnično strah, kaj vse čaka naše otroke. Sprašujem se, kje iskati vzroke za tako obnašanje otrok in kako le-to uspešno preprečevati. Pogovor??? Malo morgen, mulci sploh nikogar več ne šmirglajo, pa se lahko razpočiš pri dopovedovanju, kaj je prav in kaj ne, kaj se spodobi in kaj ne. 
Je nasilje res naš vsakdan in vsakdan naših otrok?

joj, nejcko, to je pa res grozno. jaz sicer s takimi "majhnimi" nimam opraviti in si sploh ne predstavljam kako zgleda. jaz imam "čez" 3. in 4. letnik faksa (hvala bogu) in ti so že precej zreli in seveda je tudi že populacija diferencirana.

glede nasilništva v osnovni šoli (najbrž tudi že prej - v vrtcu ) sem pa zelo zaskrbljena. pri nas doma vzgajamo v nenasilniškem duhu in me resno skrbi, kako se bo tamala znašla v takem okolju. krivci? hja, po mojem je največ krivo ožje okolje (beri: družina), potem pa šele širša okolica. verjamem, da v šoli učiteljice nimajo več kaj dosti za naredit. otroci rabijo dosledno vzgojo in včasih tudi malo tršo roko (pa ne mislim na tepež, daleč od tega). mislim na odločno, nepopustljivo in nepodkupovalno vzgojo. veliko pogovora (prej, ker potem je že prepozno) in še enkrat doslednost. samo, kdo pa ima dandanes še čas za to? in tako so otroci večinoma prepuščeni televizorju, računalniku in igriščem. starši jih peljejo rajši v nakupovalni center kot v naravo. v takih družinah je dostikrat prisoten še kak alkohol ali nasilje in vzorci se kopirajo... krog je sklenjen.

najbrž, da je to nasilje bolj značilno za mestna okolja, ali se pojavlja tudi na vasi?

da ne boste mislili, da sem kot kaka stara nonica. priznam, tudi jaz včasih očistim svoj organizem s kakšno sočno kletvico, ampak nasilja pa ne prenašam.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Mene je tudi ze posteno strah glede nasilja,izkoriscanja otrok v solah.Se mi zdi,da so vseeno decki pri temu bolj izpostavljeni.Moj Lan bo zdaj star 2 leti,ampak kot sem ze napisala,me je ze zdaj strah,kako bo,ko bo sel v solo.
Ampak jaz mislim,da so vsemu temu krive tudi premile sankcije v solah.V glavnem osnovnosolec lahko uciteljico nekam poslje pa bo dobil samo en navaden ukor in to je to.Kazni bi morale biti vecje,izkljucitev iz sole npr.
Upam,da se bo to kaj izboljsalo do takrat,ko bodo sli nasi malcki v solo.

Ravno zato se pa jaz včasih vprašam, če ni preveč sebično od mene, da si želim otroka, ko pa je ta svet vedno hujši. Vidim pri nečaku kak je, ko je bolj miren od vrstnikov, vsi se upajo spravit nanj. Majo enega na dvorišču iz malo slabše situirane družine, kjer je prisoten tud alkohol, fant je star sedem let pa terorizira vse po vrsti. Ko vidim, da se mali spravi na koga kr z brcamo v glavo, mi dobesedno postane slabo in ne morem razumet, da matere niti ne reagirajo, ampak se naredijo kot da to nič takega ni. Najhuje pa je, ko še kera reče, da so pač otroci. Halo!!!!
Otroku moraš povedat kaj se lahko dela in kaj ne!

Glede izkljucitve iz sole - meni osebno to ne bi bila kazen, ampak bi bla se vesela, da mi ni treba toliko in toliko casa v solo. I guess  

Ukor, izkljucitev ipd. tem "gangsterjem" ne pomenijo nic ... zal!

Poseldice permisivne vzgoje, ali kako se že reče. Tiste, ki temelji na pregovarjanu in kompromisih. Stalnih. In popuščanju. Japajade. Ko so stari deset let, se ti pa sredi sobe na tla userjejo.

Se absolutno strinjam. Sploh, ko berem poste na RR-ju, sem ni zdi, da je nekaj potencialnih kandidatov, ki se lahko v bodoče staršem zahvalijo za svoje obnašanje. Krive bodo pa seveda šole in okolica. Žalostno, ampak zaskrbljujoče, predvsem za vse ostale starše, ki se takega načina vzgoje ne poslužujemo.


_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Se strinjam s predhodnicama.

Ko ga je znanec kot srednješolec lomil naokoli z objestniškimi skupinskimi vlomi in so ga policisti izsledili ter prišli iskat na domači naslov, jim je njegov oče rekel: "Vodite ga! Radite s njim, šta oćete." Pa se imajo zelo radi (je tudi edinec itn.). Oče je pravilno prepustil otroka posledicam svojih dejanj.

Starši, ki tovrstno prevečkrat ščitijo otroke, gojijo njihove odklone.

začne se že takrat, ko starši učijo svoje otroke naj udarijo nazaj....

V bistvu sem miroljuben človek. Marsikaj, ampak nasilja pa ne. Ampak ker niso vsi taki, sem velikokrat postavljena v položaj, da se ne morem enostavno obrniti stran in se narediti , da sem flegma, zaradi nasprotnika pa sem takorekoč prisiljena na nasilje odreagirati z nasiljem. Poskušam seveda minimalno, a je tudi to včasih že kar poštena doza. Za moje pojme.
Kar pa se tiče naših otrok... Bila sem priča nasilju tako med predšolskimi kot tudi med osnovnošolskimi otroci, v mojih mlajših letih pa tudi med srednješolci in sedaj med odraslimi. Prepričana sem, da je večino nasilja ustvarila potrošniška družba, za katero je pomemben samo tisti, ki ima. Tisti, ki nimajo, niso vredni nič. In ker se takšen način življenja samo še stopnjuje, se tudi nasilje ne bo ustavilo, ne glede na zakone.
Svojega Jana glede tega vzgajam po enem samem principu: nikoli ne udari prvi, ampak če te pa trešči nekdo drug, pa mlati nazaj toliko časa, da bo padel dol. Jaz bom na tvoji strani.